Gozd Gir

Azijski levi so razširjeni v gozdu Gir in njegovi okolici. Tu so ustanovili narodni park, ki obsega 258 kvadratnih kilometrov (malo manj kot dve Ljubljani) in rezervat za divjinske živali Gir, ki obsega 1.153 kvadratnih kilometrov (malo več kot Koroška). Na bolj vlažnem zahodnem delu prevladuje pravi tikovec, v bolj suhih delih na vzhodu pa akacija. Rezervat Gir je obdan z naselji in kulturno krajino.

Vlažni in suhi gozdovi

Azijski levi dajejo prednost vlažnim mešanim gozdovom, sledijo mešani gozdovi, savane in gozdovi trnatih listavcev. V času dnevne vročine se raje zadržujejo v gosto poraščenih območjih, kjer je senca in jih ljudje ne vznemirjajo. Bolj dejavni so ponoči, takrat jih lahko zasledimo tudi na kmetijskih površinah ter ob človeških bivališčih.

Čital, zambar in nilgaj

Azijski levi se pretežno hranijo z manjšim plenom kot levi v Afriki. Poglavitni plen sta dve vrsti jelenov, zambar in čital, antilopi vrste čusinga in nilgaj, gazela vrste činkara, divja svinja, indijski ježevec, navadni langur, indijski zajec in pav. Zambarje plenijo pozno poleti, ko se le-ti spustijo s hribov. Zgodovinsko pomemben del prehrane azijskih levov v gozdu Gir je tudi domače govedo.

Tehnika lova

Najpogosteje se plenu približajo v bližini voda. Z zobmi ga zgrabijo za sapnik in tako usmrtijo. Večji plen zvlečejo v goščavo. Dominantni samci pojedo približno polovico več plena kot podrejeni samci. Agresija med njimi se poveča v suhem obdobju, ko je plena manj.

Uplenijo manj domačih živali

Leta 1974 je Oddelek za gozdove ocenil populacijo divjinskih parkljarjev na 9.650 živali. V naslednjih desetletjih je njihova številčnost postopoma naraščala na 64.850. Nasprotno pa so se populacije domačega goveda in bivolov zmanjšale iz 24.250 v sedemdesetih letih na 23.440 živali. Glede na številčnost in vrsto plena so azijski levi spremenili vzorec plenjenja posameznih vrst. Raziskave kažejo, da danes azijski levi uplenijo manj domačih živali kot so jih v preteklosti.

Samotarski samci

Samci azijskih levov so samotarji ali pa se združujejo v manjše skupine. Medsebojne vezi utrjujejo z drgnjenjem z glavami. Skupaj počivajo, lovijo plen, se hranijo ter označujejo in branijo svoj življenjski prostor. Na istem območju živi tudi eno ali več krdel samic. V nasprotju z afriškimi levi, se samci azijskih levov družijo s samicami le v času parjenja med septembrom in januarjem. 

Do štirje mladiči v leglu

Parjenje poteka tri do šest dni. V teh dneh se običajno ne hranijo, samo pijejo. Dominantni samci se pogosteje parijo kot podrejeni samci znotraj krdela. Brejost traja okoli 110 dni. V leglu so do štirje mladiči. Samica ima mladiče vsaki dve leti, razen če jih pobijejo odrasli samci ali poginejo zaradi bolezni in poškodb. Mladiči se osamosvojijo stari približno dve leti. Mladi samci zapustijo materino krdelo najkasneje v starosti treh let in živijo nomadsko, dokler ne vzpostavijo svojega ozemlja. 

Ključna je igra

Mladiči ob rojstvu tehtajo le en odstotek teže odrasle živali. Pol leta sesajo mleko pri mami, ki občasno podoji tudi mladiče druge samice, s katero je v sorodu. Na varnem med levinjami, v nekakšnem otroškem vrtcu, se mladiči lahko prepustijo igri. Na igriv način merijo moči in vztrajnost ter pridobivajo veščine in lovske spretnosti. V prvem letu pogine približno eden od treh mladičev, od tega večina zaradi agresivnih samcev. Samci, ki naletijo na mladiče, jih skušajo pobiti, saj si tako zagotovijo parjenje s samico in s tem nadaljevanje svojih genov. Tako deluje sorodstvena selekcija, ker levi nimajo naravnih plenilcev.

Družina mačk

Azijske leve uvrščamo v sistematsko družino mačk (Felidae). Divjinske mačke so razširjene po vsem svetu, razen v Avstraliji in na Antarktiki. Poznamo več kot 40 različnih vrst. Najmanjša med temi mačkami je črnonoga mačka, ki tehta do 2 kg, največja pa je tiger, z maso do 400 kg. 

Mačke se med seboj razlikujejo po velikosti, barvi, načinu življenja, pa tudi po oglašanju. Lev, tiger, leopard in jaguar lahko rjovijo, ne morejo pa presti. Mačke kot so ris, divja mačka, ozelot, serval in druge, pa predejo in ne morejo rjoveti.
Glasilke mačk, ki rjovijo, tvorijo kvadratno obliko, pri ostalih mačkah pa je ta oblika trikotna. K rjovenju pripomore tudi kost podjezičnica, ki je povezana z membrano grgavca in je delno iz hrustanca ter zato bolj gibljiva.

Samo dve podvrsti

Včasih je bilo opisanih enajst podvrst današnjih levov. Kasneje so ločili dve podvrsti, in sicer afriškega (Panthera leo leo) in azijskega leva (Panthera leo persica). Z genetskimi raziskavami so ugotovili, da so si levi iz Azije in zahodne ter srednje Afrike bolj sorodni kot levi iz vzhodne in južne Afrike. Zato sta danes priznani dve podvrsti levov: Panthera leo leo iz srednje in zahodne Afrike ter Indije in Panthera leo melanochaita iz južne in vzhodne Afrike.