Photo animal Photo animal
Photo mask
Odprti smo:
ODPRTO VSAK DAN December, januar, do 15. februarja
od 9:00 do 16:30
EAZA kampanje

Od leta 2000 dalje je Evropska zveza živalskih vrtov in akvarijev (EAZA) pričela z mednarodnimi naravovarstvenimi kampanjami. Kampanje so namenjene osveščanju javnosti o naravovarstvenih vprašanjih, povezanih z določeno skupino živali ali zavarovanimi območji. EAZA v kampanje vključuje vse svoje člane in jim zagotavlja zanesljive informacije in vire, s katerimi člani lahko osveščajo svoje obiskovalce na lokalnem nivoju.

 

Kampanje v katere smo se vključili tudi v ZOO Ljubljana:

 

 


2002/2004 21st century tigers - Ohranimo tigra: 
Tigri v naravi so ogroženi. V zadnjih 60. letih so v naravi izumrle 3 podvrste tigrov. Mnogo živalskih vrtov si prizadeva povečati zavest med ljudmi, kako pomembno je varovanje in ohranjanje tigrov v naravnem okolju. Ko ohranjamo tigra, ohranjamo tudi njegov življenjski prostor in s tem vse rastlinstvo in živalstvo na njegovem območju. Populacija tigrov se je zmanjšala od 100 000 osebkov v prejšnjem stoletju na današnjih 5000 osebkov. Leta 1997 je Londonska zoološka zveza in Global Tiger Patrol ustanovila ''21. stoletje tigra''. Denar zbirata že od vsega začetka in ga usmerjata v projekte za ohranitev tigrov v naravi. Temu smo se pridružili tudi evropski živalski vrtovi.
 







2004/2005 Shellshock - Ohranimo želve: Želve so na našem planetu že skoraj 250 milijonov let. Bile so priča vzponu in padcu dinozavrov, videle so prve ptiče v letu in doživele razvoj človeka. Trgovina v Aziji s sladkovodnimi želvami: Na Kitajskem je vsako leto prodanih 12 milijonov želv. Veliko od teh je ujetih v naravi. Danes Kitajska dobiva želve iz Vietnama, Indonezije, Indije, Nove Gvineje in ZDA. Leta 1998 je bilo več kot 29 ton vsak dan izvoženih prostoživečih živali iz Vietnama na Kitajsko. 60 % tega so bile želve. 17,4 tone želv vsak dan, če ena želva tehta 1 kg, je to 17 400 želv na dan.


 

2007/2008 Amphibian Ark - Žabji alarm: Dvoživke so bile prvi vretenčarji na kopnem. Še vedno so življenjsko odvisne od vode. Vanjo odlagajo jajčeca, v vodi živijo njihove ličinke, pa tudi veliko odraslih dvoživk. Poznanih več kot 6000 vrst dvoživk, ki so izredno raznolike in prilagojene različnim življenjskim okoljem. Doživele so razvoj in propad dinozavrov. Po skoraj 400 milijonov let dolgem obstoju, kar tretjini vseh vrst grozi izumrtje, v zadnjih desetletjih pa je 120 vrst verjetno že izumrlo. Zemlja se prvič po izumrtju dinozavrov sooča z možnostjo masovnega izumiranja vrst. Če ne bomo ukrepali, lahko že v nekaj desetletjih izumre kar polovica vseh vrst dvoživk. Glavni vzroki so poseganje človeka v njihov življenjski prostor, onesnaževanje okolja, naseljevanje tujerodnih vrst in bolezni.

 

 


2008/2010 European carnivore campaigne "Dirty dozen" - Velike zveri "Preganjanih ducat": Vsem zverem je skupno, da jih je vedno manj zaradi ljudi, ki jih preganjajo, ker se jih bojijo ali jih imajo za tekmece. Ogrožene pa so tudi zato, ker ljudje uničujejo njihov življenjski prostor. Mednje prištevamo rjavega medveda, volka, evrazijskega risa, iberskega risa, evropsko divjo mačko, evropsko vidro, polarnega medveda, polarno lisico, rosomaha, pegastega dihurja, evropskega minka in zlatega šakala. Nekatere med njimi so včasih živele v Sloveniji, nekatere nikoli, nekatere pa še vedno živijo pri nas. Zveri so na vrhu prehranjevalnih verig. Hranijo se z mladimi, neizkušenimi pa tudi oslabelimi, bolnimi ali poginulimi živalmi in skrbijo, da se njihov plen ne prenamnoži. So naravni selektorji, zaradi njih preživijo predvsem najmočnejši in najbolj zdravi osebki njihovega plena. Na območjih, kjer smo ljudje naravno okolje tako spremenili in osiromašili, da ni več primerno za zveri, morajo njihovo vlogo danes opravljati ljudje. Zveri so sestavni del našega okolja in kot take zelo pomembne. Če ohranimo naravno okolje, da bodo v njem preživele zveri, ga bomo ohranili tudi za nas, ljudi.
 

 

 

2010/2011 Ape campaigne - Človeku podobne opice: Človeku podobne opice (6 vrst velikih in 16 vrst manjših) so ogrožene zaradi človeka, ki izsekava tropski deževni gozd, ki je njihov življenjski prostor, jih lovi in zaradi prenosa bolezni. Brez naše podpore, bodo te lepe in karizmatične živali izumrle. Prav vse so ogrožene, nekatere celo kritično ogrožene. Pri nekaterih vrstah je potrebno nujno ukrepanje. Zagotoviti moramo preživetje človeku podobnih opic, ne samo zato, ker so karizmatične in imamo moralno obveznost, da to storimo. Ekosistem tropski deževni gozd je bistvenega pomena za ljudi in človeku podobne opice, ki igrajo ključno vlogo kot temelj v ekosistemih, ki jih naseljujejo. Pomagajo ohranjati struktura gozdov in so pomembne pri razširjanju semen za številne vrste tropskih rastlin. Ohranitev človeku podobnih opic ni lahka naloga, vendar jih lahko ohranimo, če jim namenimo posebno pozornost. Kampanja ZOO leto opic se osredotoča na človeku podobne opice in njihovo problematiko in ogroženost v naravi.
 

 

 

2011/2013 Southeast Asia campaigne - Akcija Azija: Akcija Azija je program, ki se razvija kot odgovor na masovno izumiranje velikih živalskih vrst v jugovzghodni Aziji, še posebno tistih, ki so del svetovne trgovine. Vzroki za ogroženost živali divjine jugovzhodne Azije so mednarodna trgovina z divjinskimi živalmi, lov živali za meso goščave in izguba življenjskega okolja. Bogate mednarodne kriminalne tolpe izvajajo trgovino z živalmi, ki je tretja največja na svetu, takoj za trgovino z mamili in orožjem. Živali se prodajajo za hišne ljubljence po svetu, za trofeje in kože ter tradicionalne noše, za petične jedilnike in izdelke tradicionalne medicine. V zadnjih 150 letih so se področja z gozdovi, od katerih so številne vrste življenjsko odvisne, močno zmanjšala. Ljudje so izsekali tropski deževni gozd za zasaditev ogromnih plantaž oljnih palm, iz katerih pridobivajo palmovo olja, ki ga uporabljamo kot biogorivo, dodatek v prehrani in kozmetiki. Mnogo teh nasadov je tam, kjer so prej živeli giboni, orangutani in druge divjinske živali, ki na teh plantažah niso zaželene in tudi ne morejo preživeti.






2015/2017 Let it grow - Pustimo jim živeti: Kampanja se zavzema za dvigovanje zavesti o pomenu lokalne biotske raznovrstnosti, ki zajema vse žive organizme in njihova življenjska okolja. Cilji kampanje so: zaščita ekosistemov od katerih smo odvisni, dvigniti zavest o lokalni biotski raznovrstnosti, ovrednotiti in predstaviti lokalno biotsko raznovrstnost, ustvariti trajno zapuščino pri zaščiti evropskih vrst. Slovenija je v primerjavi z ostalimi evropskimi državami majhna, imamo pa obsežno podzemlje. Prvi predstavniki jamskih živali na svetu so bili skoraj pred 200 leti opisani prav po primerkih iz jam slovenskega klasičnega krasa. Zgodnji naravoslovci so prve jamske živali odkrivali zlasti v Postojnski in drugih jamah v okolici. Zato Postojna upravičeno slovi kot zibelka speleobiologije – biološke discipline, ki preučuje podzemeljski živi svet.