-
Več
-
Več
-
Več
-
Več
-
Več
Prijavite se na ZOO e-novice, ki vam bodo občasno polepšale dan!
So vam všeč fotografije živalskih mladičkov? Pa videoposnetki smešnih živalskih vragolij? Radi izveste kaj novega o svetu živali, koristite posebne ugodnosti in vas zanima, kaj vse se dogaja v Živalskem vrtu Ljubljana?
Samci azijskih levov imajo v primerjavi z afriškimi daljši čop dlak na konici repa ter manjšo in krajšo grivo, zato so njihovi uhlji na vrhu glave vidnejši. Griva s starostjo postaja bolj košata in temnejša, prav tako barva nosu. Na komolcih imajo bolj izrazit šop dlak. Samec in samica imata kožno gubo na trebuhu, kar se le redko pojavlja pri afriških levih.
Nova ograda
Ob Večni poti smo postavili 1.020 m2 veliko ogrado po sodobnih smernicah gojitve levov v živalskih vrtovih. Levi imajo radi nadzor nad okolico, zato je v ogradi hribček z razglediščem na sosednjo ogrado z antilopami. Pred opazovališčem za obiskovalcev je ogrevana ploščad z nadstreškom, kjer se levi radi zadržujejo. Ograda je sončna z naravno senco dreves, vsebuje tudi bazen za namakanje. Notranji prostor je ogrevan. V njem bodo levi bivali pozimi, ko je zanje zunaj prehladno.
Oskrbnik za en dan
Z Maksimusom in Čajo se lahko od blizu srečate na programu Oskrbnik za en dan na programu A ter si od znotraj ogledate njun zunanji prostor.
Vodenja za šole
Leve ponoči obiščemo na tematskem vodenju z naslovom Nočno vodenje ter na programu Taborjenje v ZOO Ljubljana. Na enournem in večurnem vodenju jih obiščemo tudi s šolskimi skupinami.
Vabimo vas tudi na dogodivščino z živalmi z naslovom Levi živijo tudi v Aziji, na kateri leve opazujemo, jih primerjamo z afriškimi levi, ugotavljamo kako so prilagojeni na okolje ter zakaj so ogroženi.
Vsakodnevna oskrbniška opravila
Vsak dan pregledamo mrežo, preverimo električnega pastirja, lopute in ključavnice. Iz ograde odstranimo iztrebke, ostanke hrane ter pomijemo stekla na razglediščih za obiskovalce. Oskrbnik ni nikoli v neposrednem stiku z levoma, premešča ju s pomočjo loput, ki jih s posebnim mehanizmom jeklenic in škripcev odpira ali zapira od zunaj.
Ne jé mesa, temveč živali v celoti
Samec poje okoli 25 kg, manjša samica pa okoli 22 kg hrane tedensko. Levi v naravi svoj plen pojedo v celoti in ne le mesa (mišične mase). Res pa je, da od plena pojedo največ mesa, pa tudi kožo, hrustance, manjše kosti in notranje organe. Zato ju hranimo z govejim mesom, drobnico, kunci, podganami ter perutnino.
Ključno je raziskovanje
Ograda levov je nova in zato zanju velik izziv. Kar nekaj časa sta potrebovala, da sta raziskala vse kotičke. Pri tem ju osebje ZOO Ljubljana natančno opazuje ter dodaja ''pohištvo'' in igrala, s katerimi ju spodbujamo k naravnim vedenjem kot so prežanje, zalezovanje, tek, skakanje, vlečenje in trganje.
V zgodnjih devetdesetih letih so živalski vrtovi v Londonu, Helsinkih in Zürichu uvozili devet azijskih levov iz Indije. Leta 1994 je bil znotraj Evropske zveze živalskih vrtov in akvarijev (EAZA) uveden Evropski vzrejni program ogroženih vrst (EEP). EAZA je leta 1999 objavila prvo evropsko rodovno knjigo. Do leta 2005 je bilo v Evropskem vzrejnem programu 80 azijskih levov, ki so bili edini azijski levi gojeni izven Indije. Danes jih je več kot 100.
Azijska leva smo konec januarja 2019 pripeljali s Poljske, in sicer iz ZOO Łódź.