Vodenja za šole in naključne obiskovalce

Tigra obiščemo na Učnih urah, Večurnih vodenjih in Dogodivščinah z živalmi.

Vsakodnevna oskrbniška opravila 

Pregledamo mrežo, preverimo električnega pastirja, lopute in ključavnice. Iz ograde odstranimo iztrebke, ostanke hrane ter pomijemo stekla na razglediščih za obiskovalce. Oskrbnik ni nikoli v neposrednem stiku s tigrom, premeščanje omogočajo lopute, ki jih s posebnim mehanizmom jeklenic in škripcev odpira ali zapira od zunaj.


Ne je mesa temveč živali v celoti 
Samica pa okoli 35 kg hrane tedensko. Tigri v naravi svoj plen pojedo v celoti in ne le mesa (mišične mase). Zato ju hranimo s perutnino, podganami, kunci, drobnico ter z govejim in konjskim mesom.

Da je tigrov dan bolj zanimiv 
V ogrado tigrov smo dodali ploščadi, ki omogočajo počitek na višjih prostorih in nadzor nad okolico. V ogradi je bajer z vodo, saj so tigri eni redkih mačk, ki se v njej radi namočijo. Drevesa v ogradi ne nudijo le prijetne sence, temveč so pomembna tudi za označevanje in negovanje krempljev. Nanje oskrbniki lahko namestijo tudi prožno vzmet, na katero navežejo igračo. Včasih s pomočjo posebne naprave skozi ogrado vlečemo vabo in s tem tigra spodbujamo k naravnim vedenjem kot so prežanje, zalezovanje, tek, skakanje, vlečenje in trganje. V ogrado občasno dodamo tudi kako veliko kartonasto škatlo s slamo in skritimi kosi mesa. Za spodbujanje voha in označevanja po delu ograde posujemo začimbe, s katerimi stimuliramo vonjanje in valjanje.  

Tigri v živalskih vrtovih

Sibirske tigre gojijo v 216 živalskih vrtovih po svetu in sicer 247 samcev in 317 samic, skupaj 564 živali. Povprečno se letno skoti 50 mladičev.


Projekti za ohranitev tigra v naravi
Leta 1997 sta Londonska zoološka zveza in Global Tiger Patrol ustanovila ''21. stoletje tigra''. Denar zbirata že od vsega začetka in ga usmerjata v projekte za ohranitev tigrov v naravnem okolju. Evropski živalski vrtovi, tudi ZOO Ljubljana, si prizadevajo povečati zavest med obiskovalci, kako pomembno je varovanje in ohranjanje tigrov v naravnem okolju.

Tigri v ZOO Ljubljana
V letu 2013 smo v ZOO Ljubljana zgradili novo, sodobno ogrado za sibirske tigre, v kateri trenutno biva samica Vita.

VITA

Vita se je skupaj s sestrico skotila 26. septembra 2011 v ZOO Magdeburg na severu Nemčije. Imenovali so jo Danuta. Pri dveh mesecih si je poškodovala sklep zadnje noge. Takrat so jo oskrbniki vsakodnevno negovali, zato se je nanje zelo navezala. Dobro je ''razumela'' Nemški jezik. Rada se je igrala s sestrico in napadala mamo iz zasede. Tako je urila lovske veščine.

Ko je odrasla, jo je samica začela preganjati, zato so jo oskrbniki, da je ne bi poškodovala, ločili od nje in ji poiskali nov dom v ZOO Ljubljana. Ker 930 kilometrov dolgo potovanje traja 11 ur, so Danuto najprej navadili na transportni boks in tako zmanjšali stres med transportom. Selitev je za tigra namreč zelo stresna, navaditi se mora na novo okolje in nove oskrbnike. Lahko se zgodi, da zboli in celo pogine.

V ZOO Ljubljana smo jo preimenovali v Vito. Najprej se je navadila na notranje prostore, šele nato smo jo spustili v zunanji del ograde - azijski gozd. Tako na našo željo, ko ji ponudimo hrano, prihaja v notranji del, kamor jo zapremo, da lahko vstopimo v zunanji del in ga počistimo. V ogradi ima vse, kar potrebuje: naravni gozd, mokrišče, skrivališča in plezala z dvignjeno ploščadjo za razgledišče, kar imajo mačke zelo rade. Ograda v ZOO Ljubljana je ena večjih ograd za tigre v Evropi. To je dobro za živali, ki pa so zato težje vidne obiskovalcem.


VITO

Vito se je z bratcem in sestrico skotili 27. aprila 2012 v Sosto ZOO na Madžarskem. Imenovali so ga Amur. Na žalost je sestrica kmalu poginila, z bratom pa sta hitro rastla. Vse dni sta se podila po ogradi, napadala iz zasede, skakala, plezala, padala, nadlegovala mamo in ji povzročala »sivo dlako«. Še preden sta popolnoma odrasla, so ju ločili od samice in Amurju poiskali dom v ZOO Ljubljana. Ker selitve ni najbolje prenašal, so ga veterinarji uspavali in spravili v transportni boks, da je večino poti prespal. Na 700 kilometrov dolgem devet urnem potovanju so se ustavili vsaki dve uri in spremljali tigrovo počutje. V ZOO Ljubljana smo ga preimenovali v Vita. Novo domovanje je označil z urinom, iztrebki ter posebnimi snovmi, ki jih izloči z drgnjenjem glave ob debla ali pri praskanju debel.

Novembra 2020 smo v počutju sibirskega tigra Vita opazili spremembe. Po natančnem pregledu se je naša veterinarska ekipa odločila za operacijo. Vitu so morali zaradi izjemno redkega in agresivnega tumorja odstraniti ledvico in vranico. Kljub trudu veterinarske ekipe in zaposlenih v ZOO Ljubljana je zdaj neozdravljiva bolezen napredovala do te mere, da smo Vita zaradi dobrobiti evtanazirali.