-
Več
-
Več
-
Več
-
Več
-
Več
Prijavite se na ZOO e-novice, ki vam bodo občasno polepšale dan!
So vam všeč fotografije živalskih mladičkov? Pa videoposnetki smešnih živalskih vragolij? Radi izveste kaj novega o svetu živali, koristite posebne ugodnosti in vas zanima, kaj vse se dogaja v Živalskem vrtu Ljubljana?
Filipinski kljunorožec ni splošno znan kot "rekorder" v smislu velikosti, hitrosti ali drugih ekstremnih lastnosti. Posebej velja pri njem izpostaviti njegovo edinstveno vedenje pri gnezdenju (ko so samice “zazidane” v gnezdu), kar je eden od izjemnih primerov starševske skrbi v ptičjem svetu. Ta značilnost je skupna tudi drugim vrstam kljunorožcev in še posebej pomembna v kontekstu ohranjanja, saj izguba življenjskega prostora močno omejuje razpoložljivost primernih gnezdišč.
Kje ga najdemo v ZOO Ljubljana
Filipinskega kljunorožca boste našli na desni strani tik pred vhodom v notranje prostore azijske slonice Gange. Ograda za kljunorožca ima zunanji in notranji del - v slednjega se kljunorožec umakne, ko si želi samote ali pozimi toplote. V obeh ogradah ima veje, postavljene nad višino oskrbnika, nad vejami ima prostor, ki mu omogoča preletavanje. Zunanji del ograde ima zasajen z rastlinami, en del ima bolj sončen, v drugem delu pa tudi tuš, da lahko namoči perje in se s tem navlaži in očisti.
Vodenja za šole
Filipinske kljunorožce obiščemo s šolskimi skupinami na enournem in večurnem vodenju.
Vsakodnevna oskrbniška opravila
Oskrbnik vsakodnevo preveri morebitne nepravilnosti ograde, vrat, ključavnic, stekla in vseh ostalih površin, kot tudi se prepriča, da v ogradi ni nevarnih delov ali uničenega ''pohištva''. Nepravilnosti se tako odpravijo. Preveri tudi, ali ima na vejah na voljo manjše stranske vejice/štrclje za čiščenje kljuna. Dvakrat na dan se ptici zagotovi obrok in skrbno opazuje njeno ješčnost. Ob vsakem obroku se pospravi ostanke hrane s tal, očisti nesnago in navlaži zgornjo plast peska. Nujno je tudi vzdrževanje temperature v notranjih prostorih med 18 in 24 °C in zagotavljanje vlage z vlažnimi tlemi.
Prehrana v ZOO
Kljunorožce v ZOO Ljubljana hranimo s posebnimi briketi za kljunorožce (približno ⅓ prehrane), drugo tretjino hrane predstavlja sadje (melona, borovnica, kaki, kivi, papaja, figa, ananas, mango, banana, sliva, ringlo, jagoda, češnja, ribez, marelica hruška, jabolko,…), zadnjo tretjino pa zelenjava (kumara, paradižnik, paprika, korenje, sladki krompir, kitajsko zelje, radiči, cikorija,…). Trikrat tedensko dobi žuželke (kobilice, čričke, ščurke). V obdobju parjenja in tekom vzgoje mladičev so žuželke v obroku kljunorožca izjemno pomembne zaradi povečanih potreb po beljakovinah in maščobah, zato se jim v tem obdobju količina poveča.
Tehtanje ostankov hrane
Celoten obrok vsakodnevno razdelimo na dva dela, enega dobi zjutraj, drugega popoldne. Celotna količina hrane se spreminja glede na njegovo telesno kondicijo. V ZOO Ljubljana tudi redno spremljamo ješčnost živali, še posebno ob prihodu v naš ZOO, ko pogosto tehtamo ostanke hrane, saj tako vidimo, koliko dejansko poje.
Izbirajo bravito in gladko sadje
V naravi filipinski kljunorožci jedo predvsem sadje v njihovem naravnem okolju (»divjinsko sadje«), po sestavi popolnoma drugačno od komercialnega sadja, ki ga lahko kupimo v trgovini oz. ki ga pridelujemo za človeško uporabo. Bolj podobna temu divjinskemu sadju po sestavi je zelenjava, zato jo v ZOO Ljubljana tudi vključujemo v obrok teh ptic. Kljunorožci iz obroka najraje pojejo rdeče, oranžno, temno vijolično, celo črno obarvano sadje oz. zelenjavo. Raje izberejo sadje z gladko lupino, saj sadja ne lupijo, temveč pojejo celega. Za zdravo funkcioniranje prebavnega sistema je pomembno, da jim dajemo tudi sadje s koščicami.
Ne pije vode
Kljunorožec ne pije vode, zato v ogradi nima posode z vodo. Dovolj vode zaužije s hrano, zagotovljeno pa ima pršenje vode, kar nujno potrebuje za osebno nego.
Tudi ljubljanski živalski vrt se je s pridobitvijo filipinskega kljunorožca pridružil evropskemu vzrejnemu programu (EEP). Populacija EEP, ki jo je 15. marca 2022 sestavljalo 61 osebkov, je edina izven Filipinov. Naloge živalskih vrtov, ki imajo filipinskega kljunorožca, je ozaveščanje o ohranjanju vrste s poudarki o težavah in grožnjah, s katerimi se soočajo kljunorožci jugovzhodne Azije, ter zbiranje sredstev za finančno podporo projektom za ohranitev kljunorožcev na Filipinih.
Osebna zgodba iz ZOO
Odkar se je v našem živalskem vrtu Filip navadil na zunanji del letalnice, se veliko zadržuje zunaj. Ko si zaželi miru, se umakne v notranji del. Do temperature nič stopinj ima vedno na voljo obe letalnici in se premika, kakor mu najbolj ustreza. Sicer je radoveden, a tudi plašen oz. ima rad svoj mir. Kmalu bo za družbo dobil novo samičko. Za tvorjenje trdne partnerske zveze je plašnost in neiskanje pozornosti oskrbnikov dobrodošla lastnost, ki povečuje možnost parjenja. Upamo, da se bo novi par razumel in ustvaril lepo zvezo.
Filip je plašna ptica, tudi sicer so filipinski kljunorožci plašne živali, ki niso prav zelo “zainteresirani” za oskrbnike in imajo radi svoj mir.