Razpršitev semen

Filipinski kljunorožec uživa veliko različnih gozdnih sadežev; vključno s figami, palmami in drugimi avtohtonimi rastlinami. Po zaužitju sadeža ptica odleti in odvrže semena na različne predele ter tako pomaga pri obnovi dreves in rastlinskih vrst. Zaradi svoje sposobnosti, da ob iskanju hrane premagujejo velike razdalje, kljunorožci pomagajo povezovati razdrobljene gozdove s širjenjem semen po večjih površinah, kar je ključnega pomena v regijah, kjer je prišlo do izsekavanja gozdov. Ta proces je pomemben za ohranjanje raznolikosti in zdravja tropskih deževnih gozdov. 

Ekološko ravnovesje

Z uživanjem sadja in manjših živali pomaga tudi pri nadzoru populacij žuželk, manjših plazilcev in drugih živih bitij ter tako prispeva k ravnovesju vrst v svojem življenjskem prostoru. Delujejo kot varuhi gozdov, saj njihova prisotnost kaže na zdravje ekosistema. 

Mednarodna zveza za varstvo narave (IUCN) je kljunorožca uvrstila med kritično ogrožene. Obstaja več dejavnikov, ki prispevajo k njegovemu hitremu upadu:

Izguba življenjskega prostora in krčenje gozdov
Največjo grožnjo filipinskemu kljunorožcu predstavlja človek, ki izsekava gozdove. Gozdovi otoka Visay so bili močno izkrčeni za kmetijstvo, sečnjo in človeška naselja, zaradi česar ima ptica zelo malo primernih življenjskih prostorov. Ker te ptice za gnezdenje in prehranjevanje potrebujejo gozdove z velikimi drevesi, je izguba primarnih, starih gozdov močno zmanjšala njihov razpoložljivi življenjski prostor.

Razdrobljenost gozda
Tiste gozdne površine, ki so ostale, so pogosto izolirane in ločene s cestami ali kmetijskimi zemljišči. Ta razdrobljenost preprečuje kljunorožcem prosto preletavanje, kar omejuje njihove vire hrane in možnosti razmnoževanja. Robni učinki razdrobljenih gozdov tudi poslabšajo kakovost njihovega življenjskega prostora, zaradi česar je manj primeren za njihovo preživetje.

Lov in krivolov
Na nekaterih območjih vrsto lovijo zaradi mesa ali nezakonite trgovine s hišnimi ljubljenčki. V preteklosti so jih lovili zaradi njihovega pisanega perja ali kljuna.

Invazivne vrste
Prenos tujerodnih vrst, kot so podgane in mačke, je povzročil plenjenje jajc in mladičev kljunorožcev. 

Nizka stopnja razmnoževanja
Vrsta se razmnožuje počasi, saj samice ležejo le eno ali dve jajci na sezono. Ptica je zaradi posebnega gnezdenja tudi zelo ranljiva na motnje med gnezditvijo.

Podnebne spremembe
Podnebne spremembe s spreminjanjem gozdnih struktur in razpoložljivosti hrane še poslabšajo vedno manj življenjskega prostora kljunorožca. Spremembe v temperaturah in padavinah lahko vplivajo na količino plodov dreves, zaradi česar je hrane za sadjejede živali, kot je filipinski kljunorožec, še manj.

Varstvo habitata

V nekaterih regijah so bila z namenom varstva preostalega življenjskega prostora filipinskega kljunorožca vzpostavljena zavarovana območja in gozdni rezervati. Nekateri od njih vključujejo dele osrednjega gorovja Panay in otok Negros.

Lokalne in mednarodne naravovarstvene organizacije si prizadevajo za pogozdovanje uničenih območij in ponovno povezovanje razdrobljenih gozdov.

Vzrejni programi v ujetništvu
V različnih živalskih vrtovih in varstvenih centrih so bili za vzrejo filipinskih kljunorožcev vzpostavljeni programi vzreje z upanjem, da jih bodo ponovno naselili v divjino.

Ti programi tudi ozaveščajo o stiski ptic in pomagajo pri vzpostavljanju trajnostnih populacij.

Ozaveščanje in izobraževanje javnosti
Naravovarstvene skupine in lokalne skupnosti vse pogosteje sodelujejo v izobraževalnih kampanjah za zmanjšanje nezakonitega lova ter ozaveščajo o pomenu filipinskega kljunorožca kot ekološko pomembne vrste in kulturnega simbola.

Zakonodaja in izvrševanje
Naravovarstveniki si prizadevajo uveljavljati zakone o varstvu prostoživečih živali in povečanju kazni za nezakoniti lov in uničevanje življenjskega prostora kljunorožcev. Filipinski zakon o živalih v divjini in druga zakonodaja sta v veljavi, vendar izvrševanje še vedno predstavlja velik izziv.