Izvor latinskega imena filipinskega kljunorožca ima korenine v grški mitologiji in lokalni kulturi:

Latinsko ime rodu »Penelopides« je ime po Odisejevi ženi Penelopi iz grške mitologije in njene glavne značilnosti, ki je zvestoba. To je tudi lastnost filipinskih kljunorožcev – zvestoba partnerju in sodelovanje pri gnezdenju.

Latinsko ime vrste »panini« je lokalno, narečno ime kljunorožca na Filipinih. Ime označuje tudi izvor te vrste na otoku Panay in bližnjih Visayanskih otokih.

Ker je ptica velika, izgleda osupljivo in se predirljivo oglaša, je lokalno prebivalstvo včasih ne razume ali se je celo boji. K temu so podvrženi še posebno tisti, ki ptico povezujejo z nadnaravnimi silami ali slabimi znamenji.

Simbol za spremembo

V nekaterih delih Filipinov kljunorožce pogosto povezujejo z znamenji in duhovnimi prepričanji. Njihovo glasno oglašanje si včasih razlagajo kot znak ali opozorilo o spremembah ali pomembnih dogodkih.

Varuhi gozda

Kljunorožci zaradi svoje monogamne narave in posebnega vedenja pri gnezdenju na splošno veljajo za simbol plodnosti in zvestobe. V kulturah jugovzhodne Azije pa jih obravnavajo tudi kot varuhe gozda in duhovne živali, povezane s cikli življenja in smrti.

V literaturi (in umetnosti)

Kljunorožci, vključno s filipinskim, so bili občasno upodobljeni v filipinski ljudski umetnosti, plemenskih rezbarijah in vključeni v lokalno tradicionalno pripovedovanje zgodb. Zaradi svojih osupljivih lastnosti – zlasti velikega kljuna – so predmet zanimanja za različne oblike vizualne umetnosti, predvsem rezbarije in slike v jugovzhodni Aziji. Sodobni umetniki in fotografi, ki jih zanimajo prostoživeče živali, včasih filipinskega kljunorožca predstavijo v svojih delih, da bi s tem poudarili prizadevanja za njihovo varovanje.

V filmu Levji kralj nastopa kljunorožec z imenom Zazu, ki je kraljevi svetovalec.