Lokalno izumrli endemit

Filipinski kljunorožec je endemit Filipinskih otokov. Samica in samec se med seboj izrazito razlikujeta po barvi, pri čemer ima samec kremno barvo obraza in grla, samica pa črno glavo in zgornji del telesa. Sicer so to družabne ptice, ki se gibljejo v parih ali manjših skupinah v krošnjah tropskega deževnega gozda. 

Kot ključna vrsta v svojem ekosistemu ima zaradi širjenja semen pomembno vlogo pri ohranjanju tropskih gozdov. Svetovna zveza za varstvo narave (IUCN) je filipinskega kljunorožca uvrstila med kritično ogrožene vrste zaradi vedno manj življenjskega prostora, krčenja gozdov in lova. Na več otokih je vrsta celo lokalno izumrla. 

Življenjsko okolje

Deževni gozd do 1100 m nadmorske višine

Doma so na otokih Visay (Negros, Panay, Masbate, Guimaras in nekdanji Cebu) na Filipinih. Živijo v nižinskih deževnih in gorskih gozdovih do 1100 m nadmorske višine, za gnezdenje in prehranjevanje imajo raje območja z velikimi drevesi.

Sadjejedi

V naravi filipinski kljunorožci jedo predvsem sadje (86 %), torej so pretežno sadjejeda vrsta živali. Vendar je sadje v njihovem naravnem okolju (»divjinsko sadje«) po sestavi popolnoma drugačno od komercialnega sadja, ki ga lahko kupimo v trgovini oz. ki ga pridelujemo za človeško uporabo. Sadje iz narave vsebuje veliko več vlaknin, vitaminov in mineralov in veliko manj vode in sladkorja v primerjavi s sadjem, ki ga kupimo. 

V naravi so pomemben vir beljakovin žuželke, ki se hranijo na sadju, ki ga kljunorožec zaužije. Sicer v naravi jedo mehko in mesnato sadje z drobnimi semeni, koščičasto sadje in sadje s trdo lupino, ki se odpre, ko je zrelo in je običajno bogato z maščobami. 

Samec in samica sta različno obarvana

Pri tej vrsti je spolni dimorfizem zelo izrazit; samec ima glavo in vrat kremno bele barve, bel zgornji del prsnega koša, rdečkasto-rjav spodnji del prsnega koša in zgornjega dela repa ter bel rep s konico črne barve. Kljun in roženi del na kljunu sta črnkasta. Rep in kljun samice sta podobna samcu, drugače pa je perje samice črno.

Tako kot mnogi kljunorožci imajo v času gnezdenja edinstveno vedenje. Samica se s pomočjo blata in iztrebkov zapre v drevesno votlino, pri čemer pusti le majhno odprtino, skozi katero samec hrani njo in mladiče, dokler niso pripravljeni na zapustitev gnezda. Na varnem v gnezdu samice ležejo dva ali tri jajca.

Sistematika ptic še ni popolnoma oblikovana

Znanstveniki z molekularnimi metodami še vedno razkrivajo razlike med divjinskimi podpopulacijami filipinskih kljunorožcev filipinskih otokov Negros in Panay. V primeru, da se razkrije razlike, predstavlja populacija evropskih vzrejnih programov (EEP) eno redkih genetsko čistih populacij v ujetništvu iz Panaya.

Kravji rog

Ime rodu kljunorožcev “Buceros” je dal Carl Linne leta 1758. Izhaja iz grške besede βούκερως bōukeros, kar pomeni "kravji rog". So bližnje sorodni z redom Coraciiformes, kamor uvrščamo tudi vodomce in čebelarje.