Oči kot cvetlice

Beseda “antilopa” izvira iz srednjega veka, ko so imeli antilopo v bestiarijih, zverinjakih, in sicer izhaja iz srednjeveške latinske besede “antalopus”, ta pa iz srednjeveške grške besede “antholops”. Grška beseda verjetno izhaja iz grških besed “anthos”, cvetlica, in “ops”, oko; pomenila naj bi torej “žival z očmi kot cvetlica”. Latinsko ime in pridevnik “liči” oziroma “leche” naj bi izhajalo iz nekega bantujskega jezika, v katerem “leche” pomeni antilopo.

Antilopji rog za odganjanje duhov

Kenijsko ljudstvo Maragoli je verjelo, da je zelo dober znak, če srečaš majhno antilopo, saj to prinaša srečo. Če pa je antilopa ob poroki na cesti prekrižala pot čredi živine, ki je šla od ženinovega očeta k ženinemu očetu, je to veljalo za slabo znamenje, ki je napovedovalo smrt živine. Mnogi narodi verjamejo, da ima antilopji rog čarobne moči. Sajgo so v Aziji množično lovili med drugim tudi zaradi rogov, kar jo je zaradi posledičnega primankljaja samcev pripeljalo na rob izumrtja. V tradicionalni kitajski medicini velja zmlet rog antilopjega samca za afrodiziak. V Kongu verjamejo, da antilopji rog odganja duhove. Nekatera plemena ameriških staroselcev so verjela, da bo žrebe bolj hitro, če mu okoli vratu privežejo rog ameriške antilope.

Antilope prinašajo ugodno vreme

V staroegipčanski mitologiji nosi antilopje rogovje Satet, boginja Nila, rodovitnosti in lova. Antilope imajo pomembno vlogo tudi v animistični religiji ljudstev Zulu in San (Bušmani) iz južne Afrike. Oboji antilope povezujejo z uspehom pri lovu in posredovanjem za ugodno vreme. Šamani nosijo pokrivalo z ušesi antilope in tako skušajo zvabiti antilope na lovišča ali pa privabiti veliko lovno divjad. Da bi priklicali ugodno vreme, pa žrtvujejo antilope ali žirafe. Antilope tako v južnoafriških religijah posedujejo posebne duhovne moči in pomenijo preskrbo s hrano oziroma ugodno vreme. V Svetem pismu, natančneje v knjigi preroka Izaije, Gospod opisuje opustošeni Jeruzalem in mu obljublja rešitev in tolažbo. “Tvoji sinovi ležijo modrikasti po vseh vogalih ulic kakor antilopa v mreži.” (Iz 51, 20, SSP, 1996). V 5 Mojzesovi knjigi pa, ko Bog zapoveduje, katere živali so čiste in katere nečiste, razglasi antilope za čiste živali, torej tiste, ki se jih sme jesti. (5 Mz 14, 5)

Antilopa se kot osrednji lik pojavi v Kiplingovi pravljici o čarobni antilopi (The magic antelope), po kateri je bila posneta tudi risanka (Zlata antilopa, 1954). Antilope pa nastopajo tudi v nekaj prizorih v Levjem kralju (1994) in animiranem filmu Madagaskar 2 (2008).