-
Več
-
Več
-
Več
-
Več
-
Več
Prijavite se na ZOO e-novice, ki vam bodo občasno polepšale dan!
So vam všeč fotografije živalskih mladičkov? Pa videoposnetki smešnih živalskih vragolij? Radi izveste kaj novega o svetu živali, koristite posebne ugodnosti in vas zanima, kaj vse se dogaja v Živalskem vrtu Ljubljana?
Prija jim vlaga
Madagaskarski sikajoči ščurki so razširjeni v tropskem deževnem gozdu na otoku Madagaskar. Dan preživijo skriti na gozdnih tleh v gozdnem opadu, ponoči pa opravljajo funkcijo gozdnih ''smetarjev''. Nekatere vrste naseljujejo človeška bivališča.
Preživijo povsod
Ščurke so našli že v televizorjih, urah in telefonih.
Naravne ''snažilke''
Prehranjujejo se z odpadlimi in velikokrat gnijočimi deli rastlin, predvsem s prezrelimi plodovi pa tudi poginulimi živalmi. Na stopalih imajo drobne krempeljce in blazinico, kar jim omogoča dober oprijem ter plezanje po hrapavih in gladkih površinah, zato lahko iščejo hrano tudi v višjih gozdnih slojih in v vseh predelih človeških bivališč.
Oba spola sta nekrilata
Samci imajo na tipalkah več dlačic, bolj koničasto konico zadka in dve veliki izboklini na prvem oprsnem ščitu. Z njima se spopadajo in rinejo drug drugega. Njihova moč je presenetljiva za tako majhno žival. Cilj spopada je izriniti nasprotnika s svojega ozemlja. Samice imajo bolj gladke tipalnice, bolj okrogle zadke in dve manjši, težje opazni izboklini. Oba spola imata na zadku izrastka, ki ju imenujemo cerki. Z njima zaznavajo premikanje zraka, prav tako kot s tipalkami in tako ugotavljajo prisotnost drugih osebkov ter potencialno nevarnost.
Kolonija
Madagaskarski sikajoči ščurki živijo v številčnih kolonijah, niso pa socialne žuželke, tako kot mravlje. Dominantni samci imajo svoj prostor, ki ga branijo s sikanjem in s pestro govorico telesa. Raztegujejo zadek in z njim udarjajo po tleh, migajo ter stresajo vse telo. Naredijo tudi grbo in tako izgledajo večji kot so v resnici. Samice in ličinke se gibljejo med prostori več samcev. Podrejeni samci živijo na obrobjih in čakajo na ugodno priložnost, da si izborijo svoj prostor. Samice za parjenje raje izberejo dominantne samce. Samci se za samice bojujejo podnevi, čeprav so nočno dejavne živali.
Nežno dvorjenje
Pred parjenjem sta samec in samica zelo nežna drug z drugim. S tipalnicami se gladita in božata po vsem telesu, med tem tiho sikata.
Skrbna mati
Samica lahko naenkrat izleže do 40 jajčec in je zelo skrbna mati številnemu naraščaju. Veliko mladičev in skrb za zarod vrsti, ki je pogosto na jedilniku žužkojedov, omogoča večjo možnost preživetja.
Ooteka
Samica najprej jajca odloži v jajčno kapsulo, imenovano ooteka. Med nastajanjem je ooteka prilepljena na zunanji strani zadka. Nato jo samica zavrti za 90 stopinj in si jo vstavi v posebno valilno votlinico v zadku.
Nepopolna preobrazba
Ličinke, ki so podobne staršem, se iz jajčec izležejo znotraj samičinega telesa čez približno 60 dni in po prvi levitvi, prilezejo ven. Takrat so bele barve, v nekaj urah hitin otrdi in potemni. Videti je, kot da samica skoti žive mladiče. Ličinke se nekaj časa zaradi varnosti zadržujejo okoli samice in se v nevarnosti skrijejo pod njeno telo. Večkrat se levijo in odrastejo v 5 mesecih. Ta razvoj imenujemo nepopolna preobrazba. Samica ima lahko potomstvo do tridesetkrat, kar nanese v vsem njenem življenju do 1.200 potomcev. Živijo lahko več kot 5 let.
Ščurki živijo na šestih kontinentih
Na Madagaskarju je znanih okoli 20 vrst sikajočih ščurkov. Ščurki so razširjeni praktično po vsem svetu. Znanih je okoli 4.000 vrst, v Evropi 150 vrst, od tega v Sloveniji 14 vrst. Večina živi v naravnem okolju, le nekaj vrst je vezanih na človeška bivališča.
Živali (Animalia)
Mnogočlenarji (Polymeria)
Žuželke (Insecta)
Ščurki (Blattodea)
Ščurki (Blattidae)
Madagsakrski sikajoči ščurek (Gromphadorhina portentosa)