Žival rdeče ali rjave barve

Beseda »jelen« je indoevropskega izvora, izhaja pa iz besede za »žival rdeče ali rjave barve«. Iz istega korena je izpeljana tudi beseda »jelša«.

Staroselska izročila

Večina ameriških staroselskih ljudstev verjame, da se morajo ubitemu jelenu lovci opravičiti in zahvaliti, da je zanje daroval življenje, sicer jih lahko doleti nesreča. Med Indijanci pa obstaja tudi vraža, da bo lov na jelene uspešen, če lovec večer prej poje kos jelenjega mesa.



Stara eskimska vraža pravi, da šivanje jelenove kože na ledu prinaša lovcem nesrečo pri lovu. Korejci pa verjamejo, da je slabo znamenje, če vidiš jelena teči po vodi.



Zdravilne moči



Nekoč so ljudje verjeli, da jeleni jočejo, ko izgubijo svoje rogovje. Nošenje prstana z vdelanim koščkom jelenovega kopita pa naj bi zdravilo epilepsijo.



Jelenovi telesni deli se uporabljajo tudi v tradicionalni kitajski medicini; jelenovo rogovje je takoj za ginsengom najbolj uporabljano zdravilo. Uporablja se tudi ponekod v zahodni kulturi. Jelenovo rogovje (običajno v obliki praška ali tankih rezin, iz katerih se lahko na primer skuha krepčilna juha) naj bi izboljševalo splošno mentalno in fizično storilnost ter odpornost telesa, pripisujejo pa mu še številne druge pozitivne učinke, izmed katerih so nekateri klinično dokazani, drugi pa ne.



Na Kitajskem, Tajvanu in v Singapurju velja jelenov penis za kulinarično specialiteto. Njegovo uživanje naj bi krepilo nosečnice in njihov plod, na moške pa delovalo kot afrodiziak. Uživanje vina, v katerem je bil namočen jelenov penis ali jelenovo rogovje, pa naj bi imelo poleg afrodizičnih učinkov tudi vpliv na hitrejšo regeneracijo mišičnega tkiva pri športnikih.



Beli jeleni



Še posebej beli jeleni so zaradi svojega nevsakdanjega videza od nekdaj vir številnih vraž, mitov in legend, vendar pa lepota in redkost za bele jelene predstavljata tudi prekletstvo, saj so njihove trofeje med krivolovci še posebej zaželene. Kot zanimivost naj povemo, da beli jeleni niso albini, kot bi morda kdo lahko pomislil, ampak imajo redko genetsko mutacijo, imenovano levcizem. Le-ta povzroča različne spremembe v pigmentaciji kože, v nasprotju z albinizmom pa pigment v očeh ni odsoten.



V večini svetovnih kultur verjamejo, da srečanje z belim jelenom prinaša srečo. Stare vraže pravijo, da tistega, ki belega jelena rani ali ubije, spremlja zla usoda.



Beli jelen je še posebej v britanski kulturi simbol sreče in kraljevskosti. Po njem nosijo imena tudi številni pubi (The White Hart).



Kelti so verjeli, da je beli jelen znanilec usode. Francoska legenda pa pravi, da bo vsak, ki ubije belega jelena, kaznovan z neuslišano ljubeznijo.

Jelen nastopa v mitih številnih ljudstev in kultur

Kelti so verjeli, da se nekateri bogovi in duhovi lahko spreminjajo v jelene.



V irski mitologiji jeleni nastopajo kot pravljična, vilinska živina, ki jih molze dobrodušna stara ženica (v nekaterih legendah tudi boginja). Ženica se lahko v jelena tudi spremeni.



Flidais, irska boginja živali, gozdov in rodovitnosti (podobno kot Artemida in Diana v grški oziroma rimski mitologiji), se po legendi vozi v kočiji z jelenjo vprego.



V grški mitologiji košuta, jelenja samica, spremlja Artemido, deviško boginjo lova in gozdov. Med dvanajstimi Herkulovimi deli, ki mu jih je naložil mikenski kralj, je bila tudi ukrotitev Artemidine košute Cerynitis. Herkul je z Artemidinim dovoljenjem uspel košuto živo prinesti kralju.



Eden od antičnih mitov pravi tudi, da je košuta dojila Herkulovega nezakonskega sina Telephosa, ko ga je njegova mati zavrgla.



V hindujski mitologiji predstavlja jelen simbol preskakovanja misli; bog Šiva je zato včasih upodobljen v jelenovi koži, kar pomeni, da se je naučil popolnoma nadzorovati svoj um. Saraswati, boginja učenosti in umetnosti, se naj bi v eni od legend spremenila v rdečega jelena po imenu Rohit. Ker Saraswati predstavlja učenost, so se možje, ki so se imeli za učene, pogosto oblačili v jelenjo kožo. Jelen se pojavlja tudi v slavnem staroindijskem epu Ramayana, kjer se demon Maricha spremeni v zlatega jelena, da bi privabil Ramovo ženo Sito in jo tako ugrabil.



V hetitski mitologiji je jelen predstavljal zaščitniško božanstvo, bil pa je tudi jezdna žival mnogih bogov.



Jelen je v srednjeveških legendah pogosto prikazan kot žival, ki ljudi vodi h kesanju in spoznanju Božje veličine. Znane so legende o svetnikih, ki so na lovu za divjadjo nenadoma zagledali jelena z bleščečim križem med rogovjem. Na tak način naj bi se spreobrnila na primer sveti Evstahij in sveti Hubert, zavetnika lovcev.



Jelen je tudi eden od simbolov Madžarske; Hunor in Magor, prednika Hunov in Madžarov, naj bi nekoč na lovu zasledovala čudovitega belega jelena, ki naj bi ju pripeljal daleč na zahod, vse do ozemlja današnje Madžarske. Tam sta se nato naselila in še danes živijo tam njuni potomci.



V šintoizmu, japonski religiji, jeleni predstavljajo božje glasnike. Na severovzhodu Japonske je poznan tudi »jelenov ples«, »shishi-odori«, ki oponaša gibanje jelenov, žalovanje za umrlim jelenom ali tudi uporabo jelenovih duhovnih moči za odganjanje zla. V japonskem mestu Nara se jeleni sprehajajo po šintoističnih svetiščih in parku, zaidejo pa tudi v mesto. Po starem japonskem verovanju so jeleni duhovna bitja, ki se družijo z bogovi, živečimi v templjih.



Jeleni imajo pomembno vlogo v številnih ameriških staroselskih kulturah.



Mehiško pleme Huichol časti jelene kot duhovne voditelje. Košute so zaščitniški duhovi, ki varujejo pridelke (na primer tobak in koruzo). Huicholi verjamejo, da jeleni svoje življenje prostovoljno podarijo tistim lovcem, ki jih lovijo na svet način. Lovci se zato po lovu več dni očiščujejo in izvajajo posebne obrede, s katerimi se živali zahvalijo, da je darovala svoje življenje. Podobna verovanja in običaje glede jelenov najdemo tudi pri nekaterih drugih staroselskih ljudstvih v srednji in severni Ameriki.



Pleme Tlingit s pacifiške obale ima jelene za simbol miru, pri nekaterih ljudstvih pa jelen simbolizira tudi rodovitnost.



Znane so tudi številne indijanske legende o jelenih; zgodba ljudstva Cherokee na primer pripoveduje, da naj bi jeleni rogovje dobili kot nagrado za zmago v hitrostni tekmi z zajcem. Ker je zajec goljufal, je nagrada pripadla jelenu, ki do takrat rogovja še ni imel.



V Svetem pismu v Stari zavezi velja jelen za eno od čistih živali, ki jih je bilo Izraelcem dovoljeno jesti. Eden najlepših psalmov, ki opeva hrepenenje po Bogu, se začne s primerjavo: »Kakor hrepeni jelen po potokih voda, tako hrepeni moja duša po tebi, o Bog.« (Psalm 42,1; Sveto pismo, slovenski standardni prevod, Svetopisemska družba Slovenije, 1996, 2003). V Knjigi pregovorov pa pisec svari pred zakonsko nezvestobo in primerja zakonsko ženo z ljubko košuto:



Naj bo blagoslovljen tvoj vrelec,

razveseljuj se z ženo svoje mladosti.

Ljubka košuta in mila srna!

Njena čustva naj te vsak čas opajajo,

bodi vedno zamaknjen v njeno ljubezen.

Zakaj bi, sin moj, blodil za tujo,

objemal prsi tujke?

Kajti Gospod ima pred očmi človekove poti,

opazuje vse njegove steze.

Krivičnika ujamejo njegove krivde,

zadrgne se z vezmi svojega greha.

(Prg 5, 18-22, Sveto pismo, slovenski standardni prevod, Svetopisemska družba Slovenije, 1996, 2003).

 

Od pradavnine do današnjih časov

Na evropskih tleh so znane jamske poslikave navadnih jelenov že iz časa paleolitika.



Sveti Evstahij, ki naj bi se mu prikazal jelen s križem med rogovjem, je na srednjeveških freskah in vitražih pogosto upodobljen, kako kleči pred jelenom. Jelen z žarečim križem med rogovjem kot simbol zavetnikov lova, sv. Evstahija in sv. Huberta, je danes upodobljen na steklenicah znanega zeliščnega likerja Jägermeister (ime pijače v prevodu dobesedno pomeni »mojster lova«).



Iz nekaterih predelov Japonske, kjer je jelen sveta žival, so znane mandale z upodobitvami svetih jelenov.



Eden najbolj znanih jelenov pa je tudi rdečenosi severni jelen Rudolf, ki je bil zaradi nenavadnega nosu tarča posmeha vrstnikov, dokler ga nekega božičnega večera ni opazil Božiček in ga povabil, da bi vodil njegovo vprego. Zgodba o Rudolfu (v originalu Rudolph, the red-nosed reindeer) je luč sveta zagledala leta 1939, napisal pa jo je Američan Robert L. May. Rudolf je od takrat postal božična ikona, nastopal je v številnih filmih in risankah o Božičku in dobil celo svojo pesem. Leta 2014 so v ZDA ob 75. obletnici izida pravljice o rdečenosem jelenčku izdali tudi serijo Rudolfovih poštnih znamk.



Malo starejši se morda spomnimo pravljice o jelenu Jarku (1986), ki so ga iz daljne Kitajske pripeljali v evropski živalski vrt. Po njej smo dobili tudi lutkovno predstavo. Zgodbo je napisal nemški pisatelj Fred Rodrian.



V enem najbolj znanih japonskih animejev Princesa Mononoke (1997) je jelen zaščitnik gozda in predstavlja glavno božanstvo, ki ima moč dajanja in jemanja življenja.