Photo animal Photo animal
Photo mask

Rjavi medved Ursus arctos

Rjavi medved
Vloga v naravi
Plen ukradejo drugim plenilcem

Kot največji predstavnik zveri pri nas je medved karizmatična vrsta, ki v ljudeh vzbuja številna čustva, z njenim varstvom pa vplivamo na varovanje številnih drugih, manj opaznih vrst v ekosistemu. So tudi t.i. ključna vrsta, ki ima glede na svojo številčnost nesorazmerno velik vpliv na celoten ekosistem.

Čeprav je osnovna hrana medvedov rastlinskega izvora in so zato pomembni raznašalci semen, kot plenilci uravnavajo tudi številčnost svojega plena (ulovijo predvsem pravkar poležene ali bolne živali).

Velik vpliv na ekosistem imajo v vlogi mrhovinarjev - prehranjevanje z mrhovino je bilo namreč prepoznano kot eden izmed ključnih ekoloških procesov z velikim pomenom za strukturo živalskih združb in stabilnost prehranjevalnih spletov. Mrhovinarji imajo lahko preko kraje plena plenilcem (t.i. kleptoparazitizem) velik vpliv nanje, še posebno na vrste, pri katerih uživanje plena traja dalj časa, npr. pri evrazijskem risu.
Vzroki ogroženosti
Naučimo se sobivati z medvedi

V preteklosti je populacijo medvedov zdesetkal pretiran lov. Ta je bil v prvi vrsti namenjen varovanju domačih živali, uplenjeni osebki so imeli veliko trofejno vrednost, lovili pa so jih tudi za hrano in zaradi kožuhov. Njihova vrednost je na trgu danes precej upadla, čeprav nekatere dele medvedjega telesa, npr. žolčnik, v Aziji še danes uporabljajo kot afrodiziak.

Lov je v današnjem času strogo reguliran in je namenjen zmanjševanju konflikov z ljudmi - medvedi namreč lahko povzročajo škodo v kmetijstvu, pogosto pa se posamezne živali v iskanju hrane precej približajo tudi človeškim naseljem. Občasno prihaja tudi do napadov medvedov na ljudi, najpogosteje se to zgodi v primeru srečanja medvedke z mladiči. Medved človeka ne prepozna kot plen, zato se takim srečanjem, če le ima možnost, izogne.

Mnogo večjo težavo za varstvo medveda danes predstavlja izguba življenjskega prostora. Izgradnja novih naselij, avtocest in drugi posegi v prostor zožujejo življenjsko območje medveda in prekinjajo njegove selitvene poti. Nekoč zaprta območja v najbolj odmaknjenih predelih gozdov smo odprli z izgradnjo gozdnih cest in železnic.

Z intenzivnim gospodarjenjem z gozdovi smo vnesli nemir v njegov življenjski prostor, ki ga vse številnejši obiskovalci gozdov še povečujejo. S svojo prisotnostjo in dejavnostmi v gozdnem prostoru ljudje torej poslabšujemo bivalne pogoje za medveda.

Rjavi medved je predmet Habitatne direktive, ki članicam EU nalaga ohranjanje vrst in njihovih habitatnih tipov v ugodnem stanju. Velja za prioritetno vrsto, kar pomeni, da je njegovo ohranjanje v interesu skupnosti in ga je potrebno strogo varovati. V Sloveniji je zavarovana, a kljub temu lovna vrsta.
Kako lahko pomagaš?
Ljudje smo le gostje v medvedovem okolju

Kadar se zadržujemo na območju medveda (na to nas navadno opozarjajo posebne table) ravnamo odgovorno in po svojih močeh poskrbimo, da se izognemo morebitnim konfliktom.

Pse sprehajamo na povodcih, nase pa opozorimo z glasno hojo, žvižganjem ali govorom.

Če šotorimo v gozdu, hrane ne nosimo v šotore, odpadke pa odnesemo iz gozda.

Med oktobrom in majem, ko medvedi dremajo v brlogih, ne raziskujemo jam in spodmolov, ki bi jih lahko uporabljali za počitek.

V primeru, da medveda vseeno srečamo, ostanemo čim bolj mirni in se počasi zadenjsko umaknemo.

K zmanjševanju konfliktov med medvedi in ljudmi pripomorejo ustrezne oblike zaščite za drobnico in čebelje panje (npr. primerne ograde z električnim pastirjem, pastirski psi), njihove obiske v naseljih pa lahko omejijo “medovarni” smetnjaki, ki medvedom preprečujejo, da bi v naseljih našli bogat in lahko dostopen vir hrane.

V Sloveniji trenutno poteka mednarodni Life+ projekt DINALP bear, namenjen izboljšanju upravljanja in varstva medvedov. Obišči njihovo spletno stran in se pozanimaj o njihovih aktivnostih! 
World map
Naravovarstveni status:
vu
EX
EW
CR
EN
VU
NT
LC
V Sloveniji so raziskovalci leta 2007 populacijo medvedov s pomočjo genetskih analiz ocenili na približno 400 do 500 osebkov. Nove ocene pričakujemo v letu 2016.
Čeprav je medved zaščitena vrsta, se zaradi zmanjševanja konfliktov in večanja tolerance ljudi, ki z medvedom sobivajo, letno dovoli odstrel približno 100 medvedov.
Ker se meso medvedov občasno znajde tudi na krožniku, je evropska direktiva, zaradi možnosti različnih okužb, pred nekaj leti prepovedala krmljenje medvedov z mrhovino.