Photo animal Photo animal
Photo mask

Emu Dromaius novaehollandiae

Emu
Življenjsko okolje
Emuji so endemična avstralska vrsta

Živijo skoraj po vsej Avstraliji. So nomadske živali, ki so razširjene v raznovrstnih okoljih, najpogosteje pa se zadržujejo v travnatem oz. savanskem okolju in v bližini stoječe vode.

Po svetu jih gojijo na farmah

Dandanes se po svetu razvija tudi gojenje emujev na farmah. Tako kot za noja tudi za emuja velja, da so uporabni praktično vsi deli njegovega telesa; meso in jajca za hrano, koža za usnjene izdelke, peresa za okras in barvanje v avtomobilski industriji, jajčne lupine za dekoracijo, oči v zdravstvene namene (nadomestitev poškodovanih očesnih delov pri ljudeh). V kozmetiki in v farmacevtski industriji je zelo cenjeno emujevo olje, ki ima zdravilne učinke.
Prehrana
Pretežno rastlinojedi

V naravi jedo emuji predvsem sadje in semena, trave in listje pa jim manj tekneta. Hranijo se še z žuželkami in drugimi drobnimi živalmi ter živalskimi iztrebki. Emuji, tako kot mnogi drugi ptiči, poleg hrane pogoltnejo tudi nekaj kamenja, ki jim pomaga pri mletju hrane v želodcu.

Maščobne zaloge za hude čase

Emuji lahko daljša obdobja preživijo brez hrane, saj lahko veliko količino energije shranijo v obliki maščevja, nato pa v času pomanjkanja s porabo maščobnih zalog izgubijo tudi do polovico svoje teže. Na ta način samec preživi tudi celotno obdobje valitve.
Razmnoževanje
Samec s plesom osvoji samico

Paritvena sezona pri emujih nastopi, ko se dnevi skrajšajo. Zato je v živalskih vrtovih v Evropi in Ameriki partivena sezona emujev drugačna, kot v rodni Avstraliji. Pri nas v Sloveniji se emuji parijo v jesensko - zimskih mesecih, v času od oktobra do marca, v Avstraliji pa od aprila do septembra. Včasih se zgodi, da se emuji parijo tudi izven "uradne" sezone. V času paritvene sezone se samice borijo za samce. Tako med seboj vzpostavijo hierarhijo. Alfa samica se najprej pari s samci, kasneje ostale. Ko se samec in samica srečata, se najprej šopirita in krožita drug okoli drugega. Samec nato odpleše paritveni ples, pri katerem kroži okoli samice in počasi ziba glavo. Če je samec pri tem uspešen, postaneta s samico za nekaj mesecev par, sicer pa lahko postane samica do njega zelo napadalna. V naslednjih mesecih se samec večkrat pari s samico in pred izleganjem jajc lahko snubi še več drugih samic.

Skrbni očetje

Emuji gradijo velika gnezda tako, da plitko vdolbino v tleh obložijo z listjem, lubjem, vejicami, travami in peresi. Samice v gnezdo izležejo okoli 15 temnozelenih jajc, vali pa jih izključno samec. V času valitve samec ne zapušča gnezda in se ne hrani. Vsakih nekaj ur vstane, da premesti in obrne jajca ter skrbno prikotali nazaj tista, ki se odvalijo iz gnezda. Ko se mladiči izležejo, jih samec napadalno čuva in jih uči, s čim naj se hranijo.
Družina
Ostala je le ena vrsta

Rod emujev je bil številčnejši pred naselitvijo Evropejcev v Avstraliji. Do danes je preživela le ena vrsta emuja (Dromaius novaehollandiae) s tremi podvrstami. Najbližji sorodniki emujev so kazuarji (družina Causariidae, 3 vrste), ki prav tako ne letijo in živijo v Novi Gvineji in SV Avstraliji. Neleteče ptiče (emuje, noje, kazuarje, nanduje in kivije), ki jih imenujemo tudi ratiti, skupaj s slabimi letalci tinamuji (dolgonogimi kurami) uvrščamo v skupino "staročeljustnih" ptic (Paleognatha).
Zemljevid sveta - razširjenost
Klasifikacija
Kraljestvo

Živali (Animalia)

Deblo

Strunarji (Chordata)

Razred

Ptiči (Aves)

Red

Casuariiformes

Družina

Dromaiidae

Rod

Dromaius

Vrsta

Dromaius novaehollandiae

Podvrsta
DEJAVNOST:
PODNEVI
Icon day
VELIKOST:
Icon size
SOCIALNA STRUKTURA:
skupina
Icon social structure