V krošnjah tropskih deževnih gozdov

Bolivijske sajmirije v naravi najdemo v tropskih deževnih gozdovih Južne Amerike, na območju Brazilije, Peruja in Bolivije. So tipična drevesna vrsta, najraje se zadržujejo v nižjih delih krošenj, a se gibajo po celotni višini gozda, včasih pa zapustijo krošnje in iščejo hrano na gozdnih tleh.



Naravni insekticid



S prsti natančno prečesavajo dlake in izločijo vse zunanje zajedavce, kraste in umazanijo. Medsebojno si čistijo tiste dele telesa, ki jih sami težje dosežejo. Zelo jih motijo piki žuželk, še posebej komarjev. Za zaščito pred njimi uporabljajo naravne insekticide kot npr. železne kačice, ki na telesni površini, kadar se počutijo ogrožene, izločajo strupeno snov. Z njo si natrejo kožuhe.

Spretni lovilci žuželk

Sajmiriji namenijo večji del dneva iskanju hrane. Glavni vir hrane so žuželke (39%) in sadje, hranijo pa se še z oreščki, jagodičevjem, cvetovi in listi, občasno tudi s pajki, manjšimi vretenčarji in jajci. Jedo okoli 150 vrst različnega sadja, najraje imajo fige. Žuželke lovijo zelo spretno in hitro, tudi po eno na minuto.

Vse samice v tropu postanejo plodne v istem času

Pri bolivijskih sajmirijih odrasli samci tvorijo znotraj tropa posebno podskupino in se izven paritvene sezone le malo družijo s samicami. Med samci vlada jasna hierarhija, dominantnejši se parijo z več samicami. Paritveno obdobje je, kot pri vseh sajmirijih, značilno kratko in dobro usklajeno, saj vse samice v tropu postanejo plodne v istem času.



Samice po približno petih mesecih brejosti skotijo po enega mladiča. Za mladiče skrbijo le njihove mame in jih prenašajo na hrbtih. Pri tem jim včasih pomagajo druge samice, ki nimajo svojih mladičev.



Te samice pogosto imenujemo kar 'tete', čeprav niso nujno v ožjem sorodstvu z mladičem za katerega skrbijo.



Vrtec mladičev



Mladiči oblikujejo nekakšen ''vrtec'', kjer se med seboj podijo, skačejo, plezajo in igrajo med tem, ko odrasli iščejo hrano. Igra je zelo pomembna, saj pri tem razvijejo spretnosti, ki jih bodo potrebovali, ko odrastejo.

Sajmirije razvrščamo v pet različnih vrst

V ZOO Ljubljana  prebivajo predstavniki vrste bolivijskih sajmirijev, ki se nadalje deli še na dve podvrsti (Saimiri boliviensis boliviensis in Saimiri boliviensis peruviensis). Najbližji sorodniki sajmirijev so druge opice kapucinke iz rodu Cebus. Skupaj jih uvrščamo v sistematsko družino Cebidae, ki je del večje skupine širokonosih opic ali opic novega sveta (Platyrrhyni).