Živijo v vodi in ob njej

Domovanje kapibar so tropski deževni gozdovi in mokrišča v bližini voda, na katere so dobro prilagojene. Oči, nos in slušne odprtine imajo na vrhu velike glave, zato tudi kadar plavajo dobro vidijo, vohajo in slišijo, ko oprezajo za plenilci (jaguarji, harpije, ozeloti, kajmani in anakonde). Na prednjih, krajših nogah imajo po štiri, na zadnjih, daljših nogah, pa po tri prste, med katerimi je plavalna kožica za hitrejše plavanje. Celo dvorjenje in parjenje potekata v vodi.

Živijo v skupinah, navadno po okoli do 10 živali. Vsaka skupina brani svoj teritorij in lahko na istem prostoru prebivajo tudi več kot 3 leta.
 

Hrana za močne zobe

Kapibare se hranijo s trdim, močvirnim rastlinjem, zaradi česar potrebujejo močne zobe. Obirajo tudi trave in zelišča ob vodi.


Kapibare imajo par močnih dletastih sekalcev, ki jih pri glodalcih imenujemo glodači. Spredaj imajo glodači tanko, obarvano plast zelo čvrste sklenine, za njo pa debelo mehkejšo plast zobovine. Glodači stalno rastejo in ko živali grizejo trdo hrano, se debela mehkejša plast zobovine hitreje obrablja od tanke trde sklenine, ki se stanjšana odlomi. Tako so glodači stalno ostri, saj sklenina ustvari rezilo, mehka plast pa klino. Podobno so narejeni samobrusilni noži iz materialov različne trdote.

Podobno kot na primer kunci tudi kapibare pogosto pojedo del svojihe iztrebkov ter s ponovno prebavo izkoristijo še več hranilnih snovi v svoji rastlinski hrani.

Kapibare se parijo skozi vse leto, z vrhuncem ob začetku deževne dobe.

Parjenje v vodi

Parjenje je kratko in se zgodi v vodi, pred tem pa lahko samec več časa sledi plodni samici. Samice se tekom življenja ali celo znotraj posameznega plodnega obdobja parijo z več samci. Brejost traja okoli 150 dni, nato se skoti 2 do 8 precej samostojnih mladičev.

Že po enem tednu mlade kapibare začnejo jesti tudi rastlinsko hrano, mleko nehajo sesati po treh mesecih.

Za mladiče skrbijo vse odrasle živali skupaj. Mladiči zapustijo skupino pri starosti enega leta.

Sorodniki morskih prašičkov

Poleg navadne kapibare (Hydrochoerus hydrochaeris)  poznamo tudi manjšo vrsto Hydrochoerus isthmius. Kapibare so glodalci, njihovi ožji sorodniki so druge vrste iz družine buder (Caviidae), ki živijo v Južni Ameriki: divji in domači morski prašički, mare in kerodoni. Med njihovimi širšimi sorodniki so med drugim še deguji, nutrije in činčile. Kot vsi glodalci imajo tudi kapibare v vsaki čeljusti en par močnih sekalcev, ki jim neprestano rastejo, a jih obrabljajo z glodanjem.