Kot luči v temi

Latinska beseda lynx verjetno izhaja iz praindoevropskega korena »leuk-», luč. Po vsej verjetnosti se nanaša na risov dober vid in njegove oči, ki se predirno svetijo v temi.

Amulet iz urina

V antiki so nekateri ljudje verjeli, da iz risjega urina nastanejo dragulji. Ris naj bi izkopal luknjo za lulanje in jo po opravljeni potrebi spet zakopal. Čez nekaj dni naj bi se urin v zemlji strdil v dragulj, lyncurium, za katerega so verjeli, da ima zdravilne lastnosti. Kot amulet ali raztopljen v pijači naj bi pomagal pri zdravljenju driske, ledvičnih kamnov in gašenju žeje. Ščitil naj bi tudi pred zlo usodo.



Lyncurium oziroma ligurski kamen je v resnici vrsta poldragega kamna, najverjetneje različica jacinta, turmalina ali belemnita.



Krvoses



V naših krajih so nekoč krožile vraže, da risi pijejo kri in kradejo otroke.



Vraža verjetno izhaja iz dejstva, da ris žrtev usmrti z ugrizom v vrat. Na vratu ostane sled ugriza - dve jamici; podobno kot pri ugrizu vampirja. V resnici pa ris krvi uplenjenih živali navadno ne pije. Prav tako risi ne napadajo ljudi, niti v primeru, da se ti približajo mladičem; izjema so lahko le živali, obolele za steklino, vendar pa se ta bolezen pri risih večinoma izraža v neagresivni obliki.



Kot mačka na drevesu



Eden od mitov, ki spremlja rise, je tudi ta, da naj bi živeli na drevesih; ta izvira iz časov, ko so rise lovili s psi, pred katerimi so risi zbežali na drevo. Ris v resnici na drevo pleza le izjemoma, pa tudi svojega plena običajno ne odvleče na drevo.



V Sloveniji se večine velikih zveri drži predsodek, da povzročajo veliko škode živinorejcem in divjadi. Ris v resnici živine ne pleni pogosto, za veliko napadov, ki jih ljudje pripišejo risom, pa so v resnici odgovorni domači psi in druge zveri. Prav tako ne drži, da ris iztreblja divjad; v tem primeru pač tudi sam ne bi imel kaj jesti. Ocenjuje se, da posamezen osebek risa na leto upleni okoli 3% populacije srnjadi.

Lovska spretnost in jasnovidnost

Antični pesnik Ovidij v svojem delu Metamorfoze (Preobrazbe) opisuje mit o nastanku risov. Po tej legendi naj bi Linkos, skitski kralj, nekoč skušal ubiti varovanca in poslanca boginje poljedelstva, Demetre. Boginja Demetra je kralja Linkosa kaznovala tako, da ga je spremenila v risa.



Ris se pojavlja tudi v mitologiji in legendah severnoameriških staroselcev, kjer predstavlja čuvarja skrivnosti in simbolizira lovsko spretnost, včasih pa tudi pohlep in nevarnost.



Ljudje so verjeli, da ima ris nadnaravno dober vid, zato je pogosto simboliziral jasnovidnost, vizionarstvo in razodevanje skrivnosti. Leta 1603 v Italiji ustanovljena Accademia dei lincei (v dobesednem pomenu Akademija risjeokih), ena najstarejših znanstvenih ustanov na svetu, katere član je bil med drugimi tudi sloviti Galileo Galilei, je dobila svoje ime po risu kot simbolu prodornega pogleda in odkrivanja resnice. Po risu je poimenovano tudi ozvezdje na severni polobli, bojda zato, ker je svetloba njegovih zvezd tako medla, da jih lahko vidijo le tisti, ki imajo risje oči. Ozvezdje Risa se nahaja med Velikim medvedom in Aurigo oziroma Voznikom.

Močan simbol

Špansko britanski animirani film The missing lynx, katerega producent je bil med drugimi tudi Antonio Banderas, govori o nerodnem risu Felixu, ki se skupaj s še nekaj drugimi živalmi poda na sled nezakonitim lovcem (2008).



V romanu Victorie Holt z naslovom V risovi senci (The shadow of the lynx, 1971) kot skrbnik mladega dekleta nastopa mož, ki je zaradi svojega močnega značaja dobil vzdevek ris.



Ris je narodni simbol Romunije in Makedonije, kjer je tudi upodobljen na kovancu.