Photo animal Photo animal
Photo mask

Žirafa Giraffa camelopardalis

Žirafa
Izvor imena
Kamela z leopardjim vzorcem

Slovenska beseda žirafa izhaja iz italijanske besede »giraffa«, ki izvira iz arabske besede za žirafo, »zurafa«. Njeno latinsko vrstno ime camelopardalis je sestavljeno iz dveh besed: »camelo«, ki se nanaša na kamelo, verjetno zaradi oblike telesa, in »pardalis«, leopardji, saj je njen vzorec stare Rimljane in Grke spominjal na leopardjega.
 
Predsodki in vraže
V mitih in religiji
Čaščenje žiraf

Nekatera plemena v sudanskem ljudstvu Dinka častijo žirafje božanstvo, ker naj bi žirafa pomagala njihovemu prvotnemu predniku. Menijo, da jim tudi danes še vedno pomaga, zato žiraf nikoli ne ubijajo. V Sudanu so danes žirafe že skoraj povsem iztrebljene, vendar se je čaščenje žirafe med Dinkami kljub temu ohranilo. V religiji ljudstva San (na Zahodu bolj znanega kot Bušmani) žirafa, poleg še nekaterih drugih živali, včasih služi kot obredna žival pri iniciaciji in nekaterih drugih ritualih.
 
V literaturi in umetnosti
Z njimi se sreča vsak otrok

O žirafah kroži v Afriki več legend, na primer o tem, kako so dobile tako dolge vratove, nastopajo pa tudi v številnih otroških pravljicah. Otroška zgodba znanega norveškega pisatelja Roalda Dahla Žirafa, Pelly in jaz govori o živalski ekipi čistilcev oken, katere del je tudi žirafa.

Michael Allin v svojem romanu Zarafa opisuje zgodovinski dogodek, ko je v 19. stoletju (leta 1827) egiptovski paša Mehmet Ali francoskemu kralju podaril žirafo. To je bila poleg še dveh žiraf, ki jih je paša podaril takratnim evropskim vladarjem, šele druga žirafa, ki so jo Evropejci kdaj videli na svojih tleh (prvo je v 15. stoletju dobila bogata italijanska rodbina Medičejcev). V Parizu so bile tako nekaj časa med ženskami posebno moderne frizure, kjer so si ženske v želji, da bi bile podobne žirafi, tako visoko počesale lase, da so morale v kočijah ležati. O tem zgodovinskem dogodku govori tudi istoimenski animirani francoski film Zarafa (2012).

Leta 1979 je bil po knjigi Raising Daisy Rotschild (1977) posnet film Poslednja žirafa. Govori o fotografinji in njenem možu, vodiču safarijev, ki želita rešiti rotschildovo žirafo Daisy, katere mamo so ubili divji lovci.

Slovenka pisateljica za otroke Lila Prap (Lilijana Praprotnik Zupančič) se v slikanici naslovom Zakaj? med drugim sprašuje tudi Zakaj imajo žirafe dolg vrat? Knjiga je prevedena v veliko tujih jezikov. Slikanica Zakaj? je bila nominirana za najpomembnejšo nemško nagrado na področju knjig za otroke in je zelo brana v Nemčiji, na Češkem, v Avstraliji in Franciji, kjer se je uvrstila v finale Prix Gayant. Po omenjeni knjigi so na Japonskem za državno televizijo naredili tudi serijo risank, tam prodajajo tudi avtoričine izdelke z motivi iz slikanice. V knjigi so omenjene tudi druge živali, kot so zebra, opica, slon … 
IME v tujih jezikih
Croatia flag
HR
žirafa
Italia flag
IT
giraffa
Great Britain flag
GB
giraffe
Austria/Germany flag
A, DE
Giraffe
Pregovori
Ne uči žirafe teči. (bantujski)
Bog je dal žirafi dolg vrat zato, da mu ni bilo treba upogniti palme. (arabski)
Celo stara žirafa je boljša kakor žad. (japonski) – bolje vrabec v roki kot golob na strehi
Nosorog in žirafa ne moreta doseči enako visokih listov, toda skupaj lahko popolnoma osmukata drevo. (afriški)
OGLAS SPONZORJA/POKROVITELJA ŽIVALI
TUDI TI POSTANI POKROVITELJ
(link na trženje igrač, enrichmenta ipd)