Afriške savane

Žirafe živijo predvsem v afriških savanah, včasih se zadržujejo tudi v bolj gosto zaraščenih območjih. Najraje poiščejo okolje, kjer raste veliko akacijevih dreves. Pijejo zelo poredko, zato se lahko precej oddaljijo od najbližje vode.

Ljubiteljice akacij

V naravi se žirafe najpogosteje hranijo z listi akacije, a jedo tudi drugo rastlinsko hrano. Samice so pri hrani bolj izbirčne od samcev, saj izbirajo predvsem rastline z visoko hranljivo vrednostjo. Da se lahko hrani z listi akacijevih dreves, žirafa potrebuje več kot le dolg vrat, saj so drevesa ne le visoka, ampak tudi zelo trnjeva. Trnje žirafa zdrobi z močnimi kočniki, ima pa tudi zelo gosto slino in gibčen jezik, ki je s 45 cm eden najdaljših v živalskem kraljestvu. Ko pijejo, morajo žirafe poklekniti na prednje noge ali se razkoračiti, da z glavo dosežejo vodo.

Padec z dveh metrov

Žirafe so družabne živali, živijo v skupinah, ki so lahko zelo različne po sestavi in številčnosti. Samci zapustijo svoje matere pri približno 3 letih in včasih potujejo v skupini z drugimi samci ter iščejo godne samice. Parijo se vse leto, z vrhuncem paritve v deževni dobi.

Samica je breja 15 mesecev in skoti enega mladiča. Ker kotijo stoje, začne žirafji mladič življenje s padcem z 2 metrov, z glavo in sprednjimi nogami naprej, pri čemer se tudi pretrga popkovina.

Samice so skrbne in pogumne mame. S kopiti branijo mladiča pred plenilci, kot so levi, leopardi, hijene in hijenski psi. Vendar kljub temu v naravi v prvem letu pogine skoraj 60 % mladičev.

Žirafji vrtec
Samice kotijo na posebnih prostorih, ki jih imenujemo telitveni prostori. Tam več samic oblikuje nekakšne "otroške vrtce". Tako skupaj varujejo mladiče pred plenilci in se izmenično nemoteno pasejo, zato imajo dovolj mleka za mladiče.

Rastejo vse življenje

Žirafe živijo do 25 let in prav toliko časa tudi rastejo. Prvi dve leti je rast zelo intenzivna, nato se upočasni. Takoj po rojstvu lahko zrastejo tudi do 7 centimetrov na mesec.

Vrste žiraf

Raziskave Fundacije za zaščito žiraf s partnerji so na podlagi genetskih raziskav pokazale, da v Afriki obstajajo štiri različne vrste žiraf in 5 različnih podvrst, in ne ena vrsta in 9 podvrst, kot so menili v preteklosti.

I. Masajska žirafa – Giraffa tippelskirchi
V naravi jih živi okoli 32.500. Masajske žirafe živijo v srednji in južni Keniji ter v Tanzaniji.
Je najbolj številčna vrsta, močno pa jih ogroža krivolov, zaradi katerega se njihovo število zmanjšuje.
Ta vrsta žiraf je pogosto bistveno temnejša od drugih vrst. Njene lise so velike, temno rjave in značilno podobne listom trte z nepravilnimi robovi, ločene z nepravilnimi kremasto rjavimi črtami

II. Mrežasta žirafa – Giraffa reticulata
Mrežaste žirafe so razširjene v osrednji, severni in severovzhodni Keniji, v južni Somaliji in južni Etiopiji. V naravi živi še približno 8.700 mrežastih žiraf. Leta 1998 jih je bilo okoli 31.000.
Njihove lise so oranžno-rjave in jasno med seboj ločene z debelimi in bleščeče belimi črtami.

III. Južna žirafa – Giraffa giraffa

V naravi jih živi okoli 52.050. Vrsto južna žirafa delimo na 2 podvrsti:

1. Podvrsta angolska žirafa –  Giraffa giraffa angolensis
Razširjena je v večjem delu Namibije in osrednje Bocvane. Izolirane populacije so bile premeščene v Bocvano, Južno Afriko in Zimbabve. Podvrsta je v Angoli izumrla, vendar so jo pred kratkim ponovno naselili. V naravi živi okoli 13.050 žiraf te podvrste.
Vzorec angolske žirafe se razteza vse do konca nog in je sestavljen iz velikih, neenakomernih in nazobčanih lis na ozadju, ki je nekje med smetanovo belo in sivo barvo.

2. Podvrsta južnoafriška žirafa – Giraffa giraffa giraffa
Razširjena je v Južnoafriški republiki, Bocvani, severovzhodni Namibiji, jugozahodni Zambiji in Zimbabveju, hkrati pa si prizadevajo za njeno naselitev še v Mozambiku.
So najštevilčnejša podvsrta, saj jih v naravi živi več kot 39.000.

Vzorec se pri južnoafriški žirafi se razteza do konca nog in je sestavljen iz velikih, neenakomernih in nazobčanih lis na ozadju, ki je obarvano z bolj temno barvo.

IV. Severna žirafa – Giraffa camelopardalis

V naravi jih živi okoli 5.195. Vrsto severna žirafa delimo na 3 podvrste:

1. Podvrsta kordofanska žirafa – Giraffa camelopardalis antiquorum
Razširjene so v južnem Čadu, Srednjeafriški republiki, severnem Kamerunu, severni Demokratični republiki Kongo in zahodnem delu Južnega Sudana. V naravi jih živi manj kot 2.000.
Lise kordofanskih žiraf so blede, velike in pravokotne, nahajajo se višje od beder.

2. Podvrsta nubijska žirafa – Giraffa camelopardalis camelopardalis
Razširjene so v vzhodnem delu Južnega Sudana, v zahodni Etiopiji, severni Ugandi in zahodnem in osrednjem delu Kenije.
V naravi živi okoli 2.645 nubijskih žiraf.
Nedavne raziskave so pokazale, da sta dve podvrsti, ki sta bili prej znani kot nubijska in rothschildova žirafa, dejansko genetsko identični.

Za nubijske žirafe so značilne velike pravokotne lise, ki so nepravilno razvrščene na smetanovo beli podlagi. Zgornji deli nog so opazno beli, na njih pa ni vzorcev.

3. Podvrsta zahodnoafriška žirafa –  Giraffa camelopardalis peralta

Na začetku 20. stoletja je bila zahodnoafriška žirafa razširjena v širokem pasu od Nigerije do Senegala, vendar je do konca devetdesetih v vsej zahodni Afriki preživelo le še 49 osebkov. Teh malo preživelih je sedaj uradno zaščitila nigerijska vlada, njihovo število pa je naraslo na približno 550 osebkov (in še narašča).
Zahodno afriške žirafe izgledajo bistveno svetlejše, s pravokotnimi rjavimi lisami, ki so ločene z debelimi črtami smetanovo bele barve, pogosto brez vzorcev na zgornjih delih nog.

Skrivnostni sorodnik okapi

Žirafe so sodoprsti kopitarji, enako kot govedo in jelenjad. Edini danes živeči ožji sorodnik žiraf je okapi, v geološki preteklosti pa je na področju Evrazije živelo veliko različnih pripadnikov družine Giraffidae.