-
Več
-
Več
-
Več
-
Več
-
Več
Prijavite se na ZOO e-novice, ki vam bodo občasno polepšale dan!
So vam všeč fotografije živalskih mladičkov? Pa videoposnetki smešnih živalskih vragolij? Radi izveste kaj novega o svetu živali, koristite posebne ugodnosti in vas zanima, kaj vse se dogaja v Živalskem vrtu Ljubljana?
Raznašalci semen
Šimpanzi imajo izjemno pestro prehrano, zato so pomemben člen prehranjevalnega spleta. So pomembni raznašalci semen in tako omogočajo razširjanje rastlinskih vrst na nova območja. Ker plenijo različne žuželke in ptičja jajca, uravnavajo njihovo populacijo. Lovijo tudi manjše sesalce (npr. druge opice) in iz populacije odstranjujejo šibkejše živali. Jedo tudi mrhovino in tako delujejo kot okoljski čistilci. Šimpanzi so tudi sami hrana drugim živalim - njihove mladiče plenijo leopardi, v nekaterih državah pa jih za prehrano lovi tudi človek.
Največjo nevarnost šimpanzom predstavljajo izguba habitata, nezakonit lov in bolezni
Šimpanzi so danes v večini držav razširjenosti zavarovani, mnogi med njimi so svoje zatočišče našli v nacionalnih parkih. Kljub temu je vrsta izginila že iz 4 afriških držav, v številnih drugih so močno ogroženi. Raziskovalci ocenjujejo, da v naravi živi med 150 000 in 250 000 šimpanzov, največje populacije v državah Demokratična republika Kongo, Gabon in Kamerun. Številčnost podvrste zahodni šimpanz (P. troglodytes verus), ki jo lahko spoznate v našem živalskem vrtu, ocenjujejo na 21 300 - 55 600.
Izsekavanje gozda
Izsekavanje gozda po vsej zahodni in centralni Afriki krči prostor, primeren za njihovo bivanje. Z gradnjo cest se zmanjšuje kvaliteta bivanja tudi v predelih, ki so za to še primerni, saj ceste razdrobijo območje, primerno za njihovo bivanje. Ceste omogočajo tudi lažji dostop divjim lovcem v območja, kamor je človeška noga doslej zašla le poredko.
Nezakonit lov in bolezni
Šimpanze lovijo za meso, kot hišne ljubljence (to je sicer v večini držav njihove razširjenosti nezakonito), za medicinske namene in za raziskave (v ta namen je lov divjih šimpanzov dovoljen v Gvineji). Ljudje ubijajo šimpanze, ki delajo škodo na njihovih poljščinah. Pogosto jih nehote ujamejo v pasti, nastavljene za druge živali. Pomemben vzrok smrtnosti pri šimpanzih so nalezljive bolezni. Ker si delimo kar 98% genov, se šimpanzi lahko okužijo s številnimi boleznimi, ki so sicer značilne za človeka. Z naraščanjem števila prebivalstva se tveganje za prenos okužb povečuje. Leta 2002 je tako prišlo do izbruha ebole, hitro nalezljive hemoralgične mrzlice, ki je močno zdesetkala populacije šimpanzov in goril v centralni Afriki.
Ekoturizem in varovanje gozdov
Na področju varovanja šimpanzov aktivno delujejo številne naravovarstvene organizacije. Ustanavljajo rezervate, razvijajo šimpanzom prijazen ekoturizem in se pogajajo z lokalnimi gozdarji, da zmanjšajo uničevanje njihovega habitata. Gozdove med drugim izsekavajo tudi za izdelavo papirja - k varovanju gozda lahko pripomoreš tako, da kupuješ izdelke z oznako FSC.
Preveri več njihovih aktivnosti.
WCS.
Kibale chimpanzee project.
WWF.