Prijavite se na ZOO e-novice, ki vam bodo občasno polepšale dan!
So vam všeč fotografije živalskih mladičkov? Pa videoposnetki smešnih živalskih vragolij? Radi izveste kaj novega o svetu živali, koristite posebne ugodnosti in vas zanima, kaj vse se dogaja v Živalskem vrtu Ljubljana?
Endemit
Mačji panda živi na območju gorovja Himalaja. Pravimo, da je endemit, kar pomeni, da ga v naravi najdemo le v tem delu sveta in nikjer drugje. Poleg tega je edini še živeči predstavnik svoje družine, zato je njegovo ohranjanje še toliko bolj pomembno. Mačje pande so nenadomestljiv člen v prehranjevalnem spletu. Čeprav njihov jedilnik skoraj v celoti predstavljajo bambusovi listi, občasno jedo tudi nekatera semena, cvetove in plodove. Na ta način sodelujejo pri raznašanju semen. Občasno si privoščijo tudi ptičja jajca, manjšega kuščarja, glodalca ali žuželke, s čimer omejujejo njihovo številčnost. Tudi sami so pomemben vir hrane za nekatere večje živalske vrste. Plenijo jih snežni leopardi in nekatere kune, medtem ko so mladiči pogosto plen ujed.
Ogrožena vrsta
Čeprav nihče ne ve, koliko mačjih pand je pravzaprav še ostalo v naravi, je ta številka po ocenah manjša od 10 000. Nedavno odkritje, da gre za dve različni vrsti (Ailurus fulgens fulgens in Ailurus fulgens styani) pomeni, da je število mačjih pand znotraj posamezne vrste še manjše. Ogrožene so zaradi krčenja in vedno večje razdrobljenosti njihovega življenjskega prostora, težavo pa predstavlja tudi njihova visoko specializirana prehrana in nizka rodnost (pogosto letno skotijo le enega mladiča, naravna smrtnost pa je med njimi precej visoka). Ponekod se pojavlja parjenje v sorodstvu, ki povzroča pojavljanje določenih dednih bolezni.
Pogosto se ujamejo v pasti lovcev, namenjene drugim živalim, npr. divjim svinjam ali jelenjadi. Mačje pande ponekod lovijo zaradi njihovih kožuhov, še posebej so cenjeni njihovi košati repi, ki jih uporabljajo za izdelavo pokrival. Krzno uporabljajo ob različnih praznovanjih, v nekaterih delih Kitajske celo na poročnem slavju. Lov na mačje pande je danes popolnoma prepovedan, a divji lovci še vedno prodajajo mačje pande v zasebne živalske vrtove. Za tako dejanje je zagrožena visoka denarna kazen, poleg tega pa divjim lovcem grozi zapor do 10 let.
Pomoč lokalnim skupnostim
Za ohranjanje vrste je ključno ozaveščanje lokalnih prebivalcev. Oblasti jih skušajo odvrniti od divjega lova, zagrožena je tako denarna kazen kot tudi zapor. Lokalno prebivalstvo preusmerjajo v izdelavo briketov za kurjavo iz jakovih iztrebkov ter v ekoturizem. Trenutno poteka več projektov ohranjanja mačjih pand, pri čemer sodelujejo tudi živalski vrtovi po vsem svetu.
Vsak lahko pomaga
Sredstva za podporo projektom, ki potekajo v naravnem okolju mačjih pand, lahko direktno ali preko ZOO Ljubljana prispevate vi!
Člani Evropske zveze živalskih vrtov in akvarijev (EAZA) sodelujemo pri projektih ohranjanja mačjih pand v naravnem okolju. ZOO Ljubljana finančno podpira organizacijo Red Panda Network, ki deluje v Nepalu na meji z Indijo in si prizadeva za ohranitev življenjskega okolja mačjih pand. Na tem območju, ki je vroča točka biotske raznovrstnosti v vzhodni Himalaji, so mačje pande indikatorska vrsta, saj je njihova številčnost povezana z razširjenostjo gozda ter količino bambusa v njem. Vrsta mačji panda je edini predstavnik svoje taksonomske družine in tudi zato zelo pomembna.
Organizacija Red Panda Network tesno sodeluje z lokalnim prebivalstvom, ga vključuje v skrbništvo okolja ter hkrati izboljšuje njihovo vsakodnevno preživljanje z različnimi programi sonaravnega ustvarjanja dohodka ob ohranjanju naravnih virov. Zato je lokalno prebivalstvo zaveznik pri ohranjanju mačjih pand in naravnega okolja, saj sta tudi okolje in gospodarstvo medsebojno odvisna ter ključna za preživetje lokalnega prebivalstva. Ker so gozdovi zavarovani, se pritisk na gozdne vire zmanjšuje, število divjinskih vrst izboljšuje in s tem povečuje možnost preživetja lokalnega prebivalstva.
Red Panda Network ima večstopenjski pristop k ohranjanju, ki vključuje zaščito habitatov in trajnostni razvoj. Organizirajo delavnice, na katerih lokalno prebivalstvo razvije različne veščine in izkoristi nove priložnosti za preživljanje. Med njimi so trajnostno gospodarstvo, program varuh gozda, kjer spremljajo in varujejo okolje mačjih pand, ustanovili so mrežo proti krivolovu, ustanavljajo drevesnice na degradiranih gozdnih območjih, kjer gojijo bambus in zdravilne rastline. Skupnosti pomagajo z ustanovitvijo številnih malih podjetjih, ki se ukvarjajo z trajnostnimi obrtmi ter prodajo izdelkov preko spleta. Z zagotavljanjem semen in rastlinjakov spodbujajo organsko kmetovanje. S tem se poveča proizvodnja kakovostne hrane za družine in za prodajo. Razvijajo ekoturizem, kjer ponujajo spoznavanje himalajske kulture in opazovanje prosto živečih živali. Proizvajajo biobrikete kot alternativen vir goriva za kuhanje in ogrevanje. Tako se zmanjšuje sečnja za pridobivanje drv. Spodbujajo pridobivanje vlaken iz himalajske koprive za proizvodnjo in prodajo blaga. Domačinom pomagajo pri obnovi ribnikov in drugih virov pitne vode ter jih oskrbujejo s posebnimi filtri za vodo. Prečiščena voda jih varuje pred zdravstvenimi tveganji in zmanjšuje poseganje ljudi v habitate mačjih pand pri iskanju vode.
V povezavi z lokalnimi in vladnimi agencijami obnavljajo degradirane gozdove s sajenjem dreves, bambusa in ostale vegetacije. Organizirajo gozdne gasilske ekipe, ki jih usposabljajo za boj proti gozdnim požarom, ki predstavljajo tveganje tako za mačje pande kot lokalno prebivalstvo. Razvijajo trajnostno pastirstvo, kjer pastirjem kolibe iz lesa nadomeščajo s prenosnimi platnenimi šotori, v katere nameščajo sodobne kuhalne peči. Spodbujajo gojenje živine v hlevih, namesto pašo v ogroženih gozdovih. Na programu psi brez gospodarja izvajajo kastracije in cepljenja za pastirske in hišne pse, ki ogrožajo mačje pande.
