SPOROČILO ZA JAVNOST

 

ZOO LJUBLJANA S PRIHODOM NOVEGA SAMCA SIBIRSKEGA TIGRA USSURIJA ZAOKROŽIL LETOŠNJE PRIDOBITVE NOVIH ŽIVALI, OD TEGA 6 NOVIH VRST

 

Medtem ko je v petek ob vhodnih vratih ljubljanskega živalskega vrta odmeval koncert ob počastitvi 75-letnice delovanja, je skozi zadnja vrata transporter pripeljal novega samca sibirskega tigra Ussurija, ki je tako zaokrožil pridobitev novih živali, načrtovanih v letošnjem letu. Živalski vrt je tako bogatejši za nov par sibirskih tigrov, azijsko levinjo ter 6 novih vrst živali. Filipinskim kljunorožcem ter svinjskim jelenom, ki so jih obiskovalci živalskega vrta spoznali že spomladi, so se letos pridružili še indokitajski sika jeleni, vzhodne kune vrečarice, ovratničarske čaje ter jastrebje pegatke. Od novih vrst živali je najredkeje v živalskih vrtovih zaslediti vzhodne kune vrečarice, ki jih poleg ljubljanskega trenutno goji le še osem drugih evropskih živalskih vrtov. Nestrpno pa tudi že pričakujemo, kdaj bo svoje gnezdo prvič zapustil mladič mačjih pand.

 

Živalski vrtovi po vsem svetu gojimo ogrožene vrste živali, skrbimo za njihovo zdravje in pestro genetsko osnovo, pri tem pa zagotavljamo in razvijamo nova znanja, kapacitete in tudi kadre, da je gojitev sploh mogoča in uspešna. V okviru naravovarstvenih projektov lahko tako pomembno prispevamo k ohranjanju in vračanju živali v naravo. V ZOO Ljubljana se tega zavedamo, zato svoje znanje, izkušnje in sredstva namenjamo vedno večjemu številu ogroženih vrst živali, ki so del Evropskih vzrejnih programov (EEP).Ti programi usklajujejo vzrejo ogroženih vrst, skrbijo za genetsko raznolikost ter pomagajo pri ohranjanju in ponovnem naseljevanju teh vrst v naravo. Tako smo letos julija v naravo izpustili tudi prve svoje živali – 5 kozorogov, ki bodo skupaj z drugimi, upamo, obnovili in povezali evropsko  populacijo kozorogov v različnih delih Alp.

 

Indokitajska sika

Je srednje velik jelen z močnim, čokatim telesom ter dolgimi vitkimi nogami in pikastim kožuhom. Vietnamska podvrsta sika jelena je naseljevala gozdove, travnike in močvare severnega Vietnama in JZ Kitajske. Zadnje živali so opazili leta 1990, zato se sklepa, da je dandanes izumrla v naravi. Člani WAZA – Svetovne zveze živalskih vrtov in akvarijev gojimo okoli 400 indokitajskih sik v 39 živalskih vrtovih po vsem svetu.

 

Vzhodna kuna vrečarica
Na avstralski celini je izumrla pred več kot 50 leti, preživela pa je le na otoku Tasmanija. Tasmanian Quoll Conservation Program je v sodelovanju z ZOO Leipzig začel program ponovne naselitve te vrste. Jeseni 2018 so opazili prvo razmnoževalno kolonijo v naravi, na območju zaščitenem pred plenilci. To je prva mesojeda žival, izumrla na avstralski celini, ki je bila uspešno vrnjena v divjino. ZOO Ljubljana je eden izmed le devetih živalskih vrtov v okviru EAZA, ki gojijo to vrsto. V naravi so večinoma samotarji in nočne živali. Tudi pri nas rade dremljejo čez dan, vendar se v popoldanskih urah počasi prebudijo, tako da so takrat vidne tudi našim obiskovalcem.
 

Ovratničarska čaja

Ta južnoameriška ptica je znana po značilni ovratnici iz perja in dveh ostrih trnih na vsaki peruti, ki jih uporablja za obrambo pred plenilci. So zoo ambasadorji svojega habitata, saj naseljujejo tudi Pantanal, največje mokrišče Južne Amerike, ki ga seveda ogroža segrevanje in krčenje. Z njihovo pomočjo ozaveščamo o ogroženosti njihove severne sorodnice, črnovrate čaje, ki jo močno ogroža izguba habitata in lov.
 

Jastrebja pegatka

ima pomembno naravovarstveno vlogo, saj prispeva k širjenju semen in ohranjanju rastlinske raznovrstnosti, nadzoruje populacije škodljivcev z uživanjem žuželk ter vpliva na izboljšanje kakovosti tal s prehranjevanjem po tleh. Poleg tega pomaga ohranjati ekološko ravnovesje in ima kulturno ter estetsko vrednost, kar spodbuja naravovarstvene pobude in ohranjanje njenega habitata, kar posledično varuje tudi vse ostale vrste živali in rastlin v njenem habitatu.

 

Nov par sibirskih tigrov Arisa in Ussuri

Pred kratkim smo poročali o prihodu azijske levinje Jeevane (Živane), ki bo delala družbo levinji Čaji. Druščini velikih mačk sta se v zadnjih dveh tednih pridružili največja predstavnika,   samica Arisa iz ZOO Zamošč na Poljskem in samec Ussuri iz ZOO Kristiansand na Norveškem. Ussuri je doslej odraščal v za tigre zelo nenavadni družini, kjer so skupaj složno sobivale kar tri generacije: starša Boonya in Amur ter dve generaciji mladičev. Ussuri se je skotil v prvem leglu skupaj s sorojencema Altajem ter Zeyo, lani pa je dobil še mlajšega brata Luka in sestro Aldaano. In ker je vzorec lis za vsakega tigra tako specifičen, kot prstni odtis, bomo Ussurija hitro ločili po desni nogi, ki je ostala brez lis. Arisa prihaja iz manj številčne družine, starša dveletne samice sta mama Isla in Oče Makar.
 

Barbara Mihelič, direktorica:

»Samica Arisa je pri nas že mesec dni, a je še vedno precej nezaupljiva.  Kolegi pravijo, da je »huda kot hren«. Kljub bogatim izkušnjam ostaja tigrica izziv za oskrbnike, ki sedaj upajo, da jim bo pot do njenega zaupanja pomagal vzpostaviti veliko večji in precej bolj umirjeni triletni samec Ussuri.«

 

Želimo si, da bo nov vzrejni par kompatibilen in da bi lahko v prihodnjih letih dočakali prve mladiče te karizmatične, a zdesetkane vrste velike mačke, od katerih jih v naravi živi manj kot 500, prav toliko pa tudi v živalskih vrtovih po svetu.

 

Tigra se trenutno navajata na novo domovanje in nove oskrbnike. Zato se zadržujeta v notranjih prostorih in še nista vidna obiskovalcem, predvidoma do sredine meseca septembra. 
 

In prav poseben podmladek

 

Mladič mačje pande

Z veseljem sporočamo, da smo se pri mačjih pandah razveselili podmladka. Zaenkrat mladič še ni viden obiskovalcem, saj je še premajhen, da bi zapuščal brlog. Skrbna mama ga premešča iz brloga v brlog in pazi, da ne zaide na plano, dokler ne bo sposoben plezanja in lovljenja ravnotežja na drevesnih vejah. Predvidoma v mesecu septembru, ko bo dopolnil tri mesece, bo brlog občasno zapuščal ob skrbnem nadzoru samice. To obdobje je precej zahtevno za oba, vsak dan, ko bo krepil mišice, pa bo bolj spreten in pogumen.
 

Barbara Mihelič, direktorica:

»Vsi skupaj apeliramo na obiskovalce, da nam pri dobrodošlici novim živalim pomagajo. Tigra sta se prvič znašla popolnoma sama ter zapustila svoji matični legli, mladič pande bo kmalu naredil prve korake ven iz brloga, vse nove živali pa se bodo znašle v neznanem okolju, zato je nujno, da jim omogočimo postopno in umirjeno privajanje.«

 

Dobrodošli, da spoznate nove Ljubljančane v živalskem vrtu!

 

 

Konec sporočila

 

 

Vabimo vas na ogled bogatega slikovnega in video gradiva na tej povezavi:
https://we.tl/t-azUU7nfXCO
 

 

Kontakti za izjave:

 

Direktorica: Barbara Mihelič, barbara.mihelic@zoo.si, 051 441 123

Strokovna vodja: Bojana Stranjac, bojana.stranjac@zoo.si, 031 866 471 
Kurator: Špela Štrus, spela.strus@zoo.si, 051 344 091