Photo animal
Photo mask
Zgodovinska vrnitev živali v naravo
17.07.2024

ZOO Ljubljana se je pridružil mednarodnemu naravovarstvenemu projektu in tako prvič v svoji zgodovini v naravo izpustil potomce svojih živali z namenom povečanja obstoječe populacije alpskih kozorogov v gorovju Visoke Ture.

Dne 4. julija 2024 je bilo v avstrijskih Visokih Turah v naravo izpuščenih enajst alpskihkozorogov iz treh evropskih živalskih vrtov. 

Zgodovinska vrnitev živali v naravo

Alpski kozorog je bil nekoč razširjen v velikem delu Alp. Z neusmiljenim lovom je človek skoraj povsod iztrebil to vrsto, z eno izjemo: na začetku 19. stoletja je v italijanskem narodnem parku Gran Paradiso še vedno živela preostala populacija približno sto živali - prednikov vseh alpskih kozorogov, ki danes živijo v Alpah. Zaradi strogega varstva in ukrepov za ponovno naselitev je karizmatična avtohtona gorska koza zdaj ponovno razširjena v številnih regijah Alp, vključno z deli gorovja Visoke Ture v Avstriji.

 
Leta 2023 je bilo na območju Grossarltal v naravo preseljenih deset alpskih kozorogov iz različnih živalskih vrtov, da bi spodbudili povezovanje med prostoživečimi populacijami, ki še niso trajno povezane. Ta projekt, ki je bil rezultat lokalne pobude, je temeljil na dobro utemeljeni študiji izvedljivosti, ki je pokazala primernost habitata za kozoroge. Po prvi uspešni ponovni naselitvi v lanskem letu, so se kolegi iz Avstrije na priporočilo koordinatorice Evropske zveze živalskih vrtov in akvarijev - EAZA obrnili na nas s prošnjo, da bi pri projektu sodeloval tudi ZOO Ljubljana, saj imamo z 28 živalmi eno od treh največjih čred alpskih kozorogov med vsemi živalskimi vrtovi v omenjeni zvezi. Poleg ljubljanskega živalskega vrta sta s svojimi živalmi sodelovala tudi salzburški živalski vrt Hellbrunn in štutgartski živalski vrt Wilhelma.

Za projekt izpustitve v naravo smo namenili pet naših mladih kozorogov, in sicer triletnega samca, dvoletno samico in tri enoletne samice. Zaradi pomembnosti sodelovanja v takšnem projektu smo naše alpske kozoroge simbolično poimenovali po slovanskih božanstvih – Perun, Maja, Vesna, Živa in Zarja. Alpske kozoroge so na tej poti spremljali strokovna vodja Bojana Stranjac, kuratorka živali Špela Štrus in vodja veterinarske službe dr. Pavel Kvapil.

Pred odhodom so bili alpski kozorogi deležni podrobnejšega veterinarskega pregleda in testiranja na različne nalezljive bolezni. Poleg potrdila, da so živali zdrave in v dobri telesni kondiciji, so za odhod v naravo potrebovale še ustrezne transportne dokumente in ušesne značke s številkami. Alpske kozoroge smo v lesenih boksih s sponzorskim kombijem Opel Movano prepeljali v Avstrijo 3. julija in sicer v kraj Hüttschlag. Samec Perun in samica Maja sta dobila telemetrični ovratnici, na podlagi katerih ju bo mogoče spremljati eno leto. Naslednji dan smo bokse z alpskimi kozorogi prepeljali do zadnje koče na višini 1.483 m, od tam pa s helikopterjem nad zgornjo drevesno mejo.
 
Predsednik Strokovnega sveta ZOO Ljubljana, dr. Hubert Potočnik, je ob tem povedal: »Na območju Slovenije naj bi bil kozorog iztrebljen v drugi polovici 17. stoletja, a trdnih dokazov o tem do pred kratkim nismo imeli. Na podlagi arheo-zooloških in genetskih analiz pa so uspeli utemeljiti, da je v Sloveniji kozorog domorodna vrsta, ki je živela na ozemlju zdajšnje Slovenije v poznoantičnem in zgodnje srednjeveškem obdobju. Dragocene izkušnje pridobljene pri izpustu kozorogov v Visokih Turah bodo tako lahko pomagale tudi kozorogom v slovenskem alpskem svetu, saj bodo zaradi prostorske razdrobljenosti majhnih populacij tudi ti potrebovali podobne ukrepe doseljevanja za ohranitev vrste v Sloveniji.«

Izpust alpskih kozorogov v naravo je bil za vse udeležence nepozaben in čustven dogodek. Namreč ena izmed najpomembnejših nalog sodobnih živalskih vrtov je ohranjanje zdrave in genetsko dovolj pestre populacije posameznih ogroženih živalskih vrst, da lahko v primeru potreb za vračanje živali v naravo, to v okviru naravovarstvenih projektov tudi izvedemo.