Strokovno usposobljena veterinarska ekipa

 
Veterinarsko službo v ZOO Ljubljana sestavljajo vodja veterinarske službe Pavel Kvapil, veterinar Marjan Kastelic in veterinarska pomočnica Mojca Harej, z njimi pa sodeluje tudi strokovna vodja Bojana Stranjac, ki je prav tako veterinarka. V Zavetišču za zapuščene živali Ljubljana, ki deluje pod okriljem ZOO Ljubljana, nad zdravstvenim stanjem živali bdijo vodja zavetišča in veterinar Marko Oman ter veterinarki Tanja Ferenčak in Jana Mede. Vsi so usposobljeni strokovnjaki, z veliko znanja, ki se stalno izobražujejo doma in v tujini. Pavel Kvapil je diplomant Evropskega kolidža za živali v živalskih vrtovih. Ta naziv je prejel po 10-letnem strokovnem delu in je eden redkih veterinarjev s tem nazivom v Evropi. Skupaj z Marjanom Kastelicem sta po triletnem dodatnem izobraževanju tudi specialista za ptice, plazilce in male sesalce. V veliko pomoč so veterinarski službi tudi oskrbniki, ki redno oskrbujejo živali, zato takoj opazijo morebitne spremembe v njihovem vedenju ali počutju ter nanje opozorijo veterinarje. Veterinarska služba skrbi za preventivno, kurativno in paliativno oskrbo živali v ZOO Ljubljana in v Zavetišču Ljubljana. Pri tem tesno sodelujejo s sodelavci Veterinarske fakultete v Ljubljani ter strokovnjaki iz tujine.

Živali so drugačni bolniki kot ljudje

Tudi živali, tako kot otroci, ne marajo obiska pri zdravniku. Za razliko od ljudi, veterinarju ne znajo povedati simptomov bolezni in pokazati na mesto bolečine. Tudi ko zbolijo, jih ne moremo položiti v posteljo in prositi, naj mirujejo in nosijo npr. kisikovo masko, če dobijo pljučnico. Nasprotno! Nagonsko skrivajo znake bolezni ali poškodb tako pred vrstniki, kot tudi pred veterinarji in oskrbniki, saj je najmanjša šibkost lahko pogubna za živali v naravi. Bolezen, bolečino in smrt sprejemajo kot del življenja. Zato morajo imeti naši veterinarji veliko znanja in izkušenj, da jih znajo opazovati, se jim približati in da iz posrednih znakov in majhnih sprememb na živalih prepoznajo bolezen in jim pomagajo.  
 
Najboljša popotnica za zdravje je preventiva

Kar tri četrtine skrbi za dobro počutje živali pomeni ustrezna in kvalitetna hrana ter pravilna izvedba krmljenja. Veterinarka nutricionistka skrbi za raznovrstne jedilnike, ki so prilagojeni individualnim potrebam vsake živali glede na sezono, morebitne brejosti, mladiče, bolezni ali starosti. Obroke in ostanke hrane tehtamo, da lahko kontroliramo, koliko in kaj so pojedle žival in včasih celo merimo, koliko vode so popile. Po posebnih znakih na različnih delih telesa mesečno ocenjujemo telesno kondicijo živali ter spremljamo njihovo težo, zato jih tudi treniramo, da same stopijo na tehtnico. Vedno več podatkov lahko razberemo iz iztrebkov živali. Veliko pove že njihova prisotnost in konsistenca, še več analiza spolnih in stresnih hormonov ali zajedalcev. Živali v ZOO Ljubljana dnevno preverjamo, vseskozi pa opazujemo tudi njihovo vedenje. Odstopanja so znak za bolj pogosto spremljanje ali posredovanje naših oskrbnikov in veterinarjev. V dodatni priponki smo pripravili opise preventivnih pregledov, ki so potekali v tem mesecu pri slonici Gangi, navadnih varijih, zlatoličnih gibonih, surikatah in velikih mačkah.  

Več informacij o posameznih pregledih najdete v posebni novički.

Kako zdraviti in ostati prijatelj živali

Podobno kot sodobni zobozdravniki, se znajo tudi sodobni veterinarji prikupiti živalim, kljub temu da jih morajo občasno cepiti ali jim dati neokusna zdravila. Redno jih oskrbujejo s priboljški ali ljubkujejo s čohanjem. Razvili so tudi tehnike za neopazno jemanje vzorcev preko urina, iztrebkov ali izpiranja. Poslužujejo se celo krvosesih živali, kot so pijavke in stenice, ki se brez bolečine prisesajo na žival in ji nevede odvzamejo vzorec krvi.

Veterinarji se neprestano izobražujejo

Epidemija koronavirusa je čas, ki pokaže, da je veterina vseživljenjski študij in veterinarji niso le zdravniki za živali. Znati morajo delati tako v timu sodelavcev, kot tudi z imetniki živali in seveda s samimi živalmi. Spremljajo strokovne objave raziskav ter pripravljajo protokole za delo v karanteni. V času epidemije naši veterinarji pripravljajo usmeritve in izobraževanja za zaposlene, skrbnike hišnih ljubljenčkov in širšo javnost. V Zavetišču Ljubljana, ki deluje pod okriljem ZOO Ljubljana, veterinarska ekipa poudarja ustrezno skrb za hišne ljubljence, ki nam v teh zahtevnih dneh vračajo z ljubeznijo in nam zmanjšajo stres ter s tem ugodno vplivajo na ohranitev našega zdravja. Živali staršem pomagajo tudi pri vzgoji otrok in imajo posebno vlogo pri čustvenem razvoju otroka, zlasti pri razvoju samopodobe, avtonomije in vživljanja. Pri tem poudarjajo, da so primeri prenosa s človeka na žival izjemno redki glede na število okužb med ljudmi. Prenos okužbe v obratni smeri pa še ni bil znanstveno potrjen.