Dogodivščine na svetovni dan žab

Termin: 19. in 20. marec od 10. do 13. ure ter od 14. do 17. ure

Lokacija: Pri mlaki ob ogradi kanadskih bobrov  ZOO učilnica

I. Biološke dogodivščine

• Zanimivosti iz življenja žab in drugih dvoživk

Spoznavali bomo značilnosti žab in drugih dvoživk ter način njihovega življenja. Z nekaterimi od njih se bomo pobliže srečali. Spoznavali bomo vzroke njihove ogroženosti ter se pogovarjali, kaj lahko naredimo za njihovo ohranitev.

• Določanje dvoživk Slovenije

Pri določanju si bomo pomagali s preprostim dvovejnatim ključem. Najprej jih bomo ločili na repate in brezrepe dvoživke. Brezrepe imenujemo tudi žabe, med katerimi v Sloveniji poznamo krastače, urhe, česnovke, rege in prave žabe.

II. Ustvarjalne delavnice

• Razvojni krog dvoživk
• Ali se močeradi med seboj razlikujejo?

Dvoživke, kamor uvrščamo tudi žabe, so bile prvi vretenčarji na kopnem. Še vedno so življenjsko odvisne od vode. Vanjo odlagajo jajčeca, v vodi živijo njihove ličinke, pa tudi veliko odraslih dvoživk. Poznanih je več kot 7.460 vrst žab, ki so izredno raznolike in prilagojene različnim življenjskim okoljem. Strokovnjaki še vedno mesečno odkrivajo nove vrste, predvsem v odročnih predelih tropskih deževnih gozdov.

Žabe so razširjene na vseh celinah, razen na Antarktiki, od tropov do subarktičnih območij, v visokogorju in puščavah, ob obalah ter v tropskih deževnih gozdovih, kjer so najbolj raznolike.

Danes kar tretjini vseh vrst grozi izumrtje. Glavni vzroki za to so poseganje človeka v njihov življenjski prostor, podnebne spremembe, onesnaževanje okolja, naseljevanje tujerodnih vrst in širjenje bolezni.

Zakaj si moramo prizadevati ohraniti dvoživke?

Dvoživke se pretežno hranijo z žuželkami in jih vsako leto pojedo na milijone. Te iste dvoživke so pomemben vir hrane za druge živali. V ekosistemih igrajo pomembno vlogo tako plena kot tudi plenilcev, s čimer ohranjajo krhko naravno ravnovesje. Koža dvoživk je prepustna, zaradi česar je zelo dovzetna za strupene snovi v okolju. S tem so dvoživke pomemben kazalec stanja kvalitete okolja in tako posredno pred nevarnostjo opozarjajo tudi ljudi.

Smrtonosna bakterija

Dvoživke ogroža bolezen hitridiomikoza, ki jo povzroča posebna gliva Batrachochytrium dendrobatidis, ki jo je človek v zadnjih 65 letih s preseljevanjem dvoživk iz Afrike razširil po vsem svetu. Obolenje je zaenkrat v naravi nezaustavljivo in neozdravljivo! Kjerkoli se pojavi, pogine več kot 90 % dvoživk.

Akcije za ohranitev dvoživk

Številne naravovarstvene organizacije, Svetovna (WAZA) in Evropska zveza (EAZA) živalskih vrtov in akvarijev, katerih član je tudi ZOO Ljubljana, si prizadevajo ohraniti ogrožene vrste v živalskih vrtovih, da bi jih lahko vrnili v naravno okolje, ko bomo znali obvladovati bolezen. S kvalitetnimi izobraževalnimi programi ozaveščamo obiskovalce in širše občinstvo o žabah in njihovem pomenu v naravnem okolju. Pravkar na Večni poti pri ZOO Ljubljana poteka akcija preprečevanja povoza dvoživk, ki se selijo iz prezimovališč na mrestišča, ki jo vodi Društvo za preučevanje dvoživk in plazilcev Slovenije.

Svetovni dan žab v ZOO Ljubljana

Ta vikend bomo spoznavali dvoživke Slovenije, njihove značilnosti in način življenja. Z nekaterimi izmed njih se bomo srečali od blizu ter spoznali razloge za njihovo ogroženost. Pogovarjali se bomo tudi o tem, kaj lahko naredimo za njihovo ohranitev.

Vsekakor je to pravi čas za nakup ali podaljšanje letne vstopnice, s katero lahko spremljate razvoj mladičev in se brez doplačil udeležite številnih delavnic kar 365 dni.

Vstopnice za ZOO Ljubljana si lahko priskrbite tudi prek spleta na https://trgovina.zoo.si/kategorija/vstopnice/ in nakupu po želji dodate 1 € za podporo naravovarstvenim projektom.

Lepo vabljeni!