Obiščite vse dogodivščine in spoznajte živalske ambasadorje v ZOO Ljubljana. Ti so: zlatolični gibon, azijski lev, azijski slon, sibirski tiger, zahodni šimpanz, navadni vari, nubijska žirafa in mačji panda. Ob tem pa se bomo pogovarjali tudi o tem, kaj lahko spremenite v vsakodnevnem ravnanju pri porabi vode, energije, ločevanju odpadkov in ponovni uporabi, pa tudi kako se pravilno vedemo v gozdu.

Ob tej priložnosti smo pripravili zloženko Postani naravovarstvenik z Zojo in Levom, ki vsebuje različne uganke. Izvedeli boste marsikaj novega, reševali uganke in zbirali štampiljke. Z udeležbo na vseh dogodivščinah, pa prejmete darilce, ki vam vsakodnevno pomaga pri varčevanju s pitno vodo.

Z nakupom vstopnice prispevate 0,1 evra, ki ga bomo namenili za naravovarstvene projekte doma in po svetu. Dodajte kamenček v mozaiku ohranjanja narave, saj živali in njihovo okolje ogrožamo mi, ljudje. Le mi imamo moč, da nekaj spremenimo. Če bomo ohranili živali, bomo ohranili tudi njihovo naravno okolje, ki je za nas še kako pomembno.

Postani naravovarstvenik, november 2023: 

Inteligentni primat – zahodni šimpanz

Nedelja, 12.november od 14. do 16. ure

Šimpanz je uvrščen v IUCN rdečem seznamu med ranljive vrste. V naravi jih je le še okoli 350.000, medtem, ko je bila številčnost pred 100 leti ocenjena na 1 do 2 milijona. Šimpanze ogroža človek, ki izsekava tropski deževni gozd, prav tako nezakonito trguje z njihovim mesom in mladiči. V zadnjem času pa jih vse bolj ogrožajo tudi bolezni. Šimpanzi imajo izjemno pestro prehrano, zato so pomemben člen prehranjevalnega spleta. So pomembni raznašalci semen in tako omogočajo razširjanje rastlinskih vrst na nova območja. Ker plenijo različne žuželke in ptičja jajca, uravnavajo njihovo številčnost. Lovijo tudi manjše sesalce (npr. druge opice) in iz populacije odstranjujejo šibkejše živali. Jedo tudi mrhovino in tako delujejo kot okoljski čistilci. Šimpanzi so tudi sami hrana drugim živalim - njihove mladiče plenijo leopardi, v nekaterih državah pa jih za prehrano lovi tudi človek.

Šimpanzi spretno uporabljajo orodje. Za lovljenje mravelj uporabljajo vejice, za lovljenje termitov trave, s palčkami povečajo odprtine, s kamni trejo lupine, lubje ali listje prežvečijo in ju uporabijo kot gobo za pobiranje vode, z bananinimi olupki si čistijo kožuhe in rane, v liste lovijo deževnico za pitje. Ko se samci razkazujejo, mečejo palice, kamne in veje.
Šimpanzi živijo v skupini do 120 članov. Obvladujejo ozemlje veliko do 50 km2. Za spanje si gradijo gnezda iz vej in listja na drevesih. Vsak spi sam, samica pa spi skupaj z mladiči. Medsebojno si negujejo kožo, da je čista. Ta nega prispeva k sproščenemu medsebojnemu obnašanju in povezovanju. Oglašajo se s 13 različnimi glasovi.

Na področju varovanja šimpanzov aktivno delujejo številne naravovarstvene organizacije. Ustanavljajo rezervate, razvijajo šimpanzom prijazen ekoturizem in se pogajajo z lokalnimi oblastmi, da zmanjšajo izsekavanje njihovega habitata. 

• Ekološka dogodivščina skrb za Zemljo: Skrbno z gozdom

Gozd je velika dobrina ne samo za rastline in živali, ki v njem bivajo, temveč tudi za nas, ljudi. Zato moramo spoštovati vsa živa bitja v njem in zanj skrbeti tudi tako, da hodimo le po poteh, ne vznemirjamo živali, ne poškodujemo rastlin, ne odmetavamo odpadkov ali ga drugače onesnažujemo.

• Biološka dogodivščina

Spoznali bomo našo skupino šimpanzov, ki šteje dva odrasla samca, tri samice in dva mladiča. Spoznavali bomo njihovo prehrano ter navade. S seboj bomo primerjali njihove dlani, roke in noge. Spoznali bomo, koliko je podvrst ter kateri podvrsti pripadajo šimpanzi v našem vrtu. V naravi so močno ogroženi, zato nas bodo zanimali vzroki njihove ogroženosti ter kako si strokovnjaki prizadevajo za njihovo ohranitev.  

Skrivnostna mačka – sibirski tiger

Sobota, 25. november od 14. do 16. ure

V naravi živi le še 3.900 divjinskih tigrov, šestih različnih podvrst. Njihova številčnost se je zmanjšala za 95 % od začetka 20. stoletja zaradi lova in drugih vplivov človeka. Z delovanjem različnih naravovarstvenih programov, ki so odvisni predvsem od donacij, se v zadnjih letih njihova številčnost v naravnem okolju ponovno veča.

Tigri so izredno pomembni, saj kot specializirani plenilci pomagajo ohranjati ravnovesje. Plenijo divjad, ki objeda zelišča, grmovje in drevesa. Brez zadostnega števila tigrov, se divjad prenamnoži in z objedanjem povzroči škodo, zaradi katere se poruši naravno ravnovesje določenega okolja.   

Sibirska tigra sta ambasadorja tigrov v naravnem okolju in imata pomen pri izobraževanju naših obiskovalcev. 

• Ekološka dogodivščina skrb za Zemljo: Ločuj odpadke

Nekatere odpadke se lahko ponovno uporabi, tako da se iz njihovih snovi izdelajo novi izdelki. S tem se zmanjšuje poraba naravnih snovi, prihrani se vodo in energijo. Vsako leto prej zabeležimo dan ekološkega dolga. To je dan, ko človeštvo porabi toliko naravnih virov, kot jih je Zemlja sposobna obnoviti v enem letu. Odpadke ločimo na embalažo, papir, steklo ter na biološke, elektronske, kosovne, nevarne in mešane odpadke.

• Biološka dogodivščina

Predstavili vam bomo sibirska tigra Botsmana in Vito. Skupaj bomo spoznavali njihove prilagoditve na naravno okolje, ugotavljali kje živijo, kako lovijo in s čim vse se prehranjujejo ter zakaj so v naravi ogroženi.
Pogovarjali se bomo, kako v ZOO Ljubljana skrbimo za tigra ter kako je opremljena njuna ograda.

Priloga

Lepo vabljeni!