Živalski vrt Ljubljana se kot naravovarstvena organizacija priključuje ozaveščanju o ogroženih živalskih vrstah. V mesecu juniju bomo pripravili programe pri risih ob mednarodnem dnevu risov. 

Zgodovina risa v Sloveniji
V Sloveniji so bili v preteklosti razširjeni risi, ki so pripadali balkansko-dinarski populaciji in so na tem območju živeli vse od zadnje ledene dobe, to je približno 10.000 let. V drugi polovici 19. stoletja je bilo risov  vedno manj. Veljalo je načelo, da je treba risa, volka in medveda pregnati iz naših gozdov. V ta namen so se v drugi polovici 20. stoletja izplačevale celo nagrade. Prvi je bil leta 1908 iztrebljen ris, zaradi intenzivnega lova, razdrobljenosti njegovega življenjskega prostora ter pomanjkanja  plena v povezavi s krčenjem gozdov. 

 
Prva vrnitev risa na slovensko ozemlje
Karpatsko podvrsto risa so v Slovenijo naselili leta 1973, ko so v Kočevskem rogu izpustili tri samice in tri samce iz slovaških Karpatov. Akcija je dvignila ogromno prahu in strahu med prebivalstvom, saj je bila miselnost o delitvi živali na »plemenite« in »roparice« še zelo zakoreninjena. Doselitev je bila zelo uspešna. Risi so se razširili proti jugovzhodu na Hrvaško ter v Bosno in Hercegovino, proti zahodu v Italijo ter proti severu v Avstrijo. Na žalost se je po nekaj desetletjih populacija začela zmanjševati. Glavna razloga za to sta bila parjenje v sorodstvu ter genetski zdrs.1 Za dolgotrajno rešitev populacije so bili potrebni nujni ukrepi za »gensko« osvežitev in obogatitev obstoječe populacije ter izboljšanje povezanosti z drugimi populacijami risa, zlasti z alpsko.

1 Genetski zdrs je spremenjena frekvenca različic nekega gena (alela) pri vzorcu osebkov glede na izhodno populacijo. Genetski zdrs je pomemben evolucijski proces, ki dolgoročno vodi v spremenjeno frekvenco alelov celotne populacije. Lahko privede do tega, da določena različica gena povsem izgine, s čimer se zmanjša genetska raznovrstnost. Učinek genetskega zdrsa je večji pri majhnih populacijah. Spremembe zaradi genetskega zdrsa niso odvisne od okolijskih ali adaptivnih dejavnikov in imajo lahko koristen, nevtralen ali škodljiv vpliv na uspešnost reprodukcije.

V začetku tega stoletja so si strokovnjaki začeli intenzivneje prizadevati, da ris nebi izumrl na območju ponovne naselitve. Zvrstili so se projekti v katere so se vključile države, kjer imajo populacije evrazijskega risa svoj habitat.  

Projekt DinaRis
S projektom, ki je potekal od leta 2006 – 2008 je bil cilj spoznati dinarsko populacijo risov, njihove težave in odnos javnosti do teh zveri. V okviru tega projekta so pripravili predlog ukrepov za pomoč risom na območju severnih Dinaridov.

Pojekt 3Lynx
V projektu, ki je trajal od leta 2017 – 2020 je bil cilj spremljanje, upravljanja in ohranjanja evrazijskega risa na območju treh populacij risa v Evropi. Namen tega projekta je bil uskladitev spremljanja, upravljanja ter ohranjanja evrazijskega risa, pri čemer pa je bilo potrebno sodelovanje različnih pristojnih organizacij na območju treh populacij risa v Evropi na območju petih držav. 

Projekt LIFE Lynx

V zadnjih šestih letih so si prizadevali za dolgoročno ohranitev Dinarske – JV alpske populacije risov v projektu LIFE Lynx. Pred začetkom projekta je bila populacija risov izredno majhna, risi pa so si bili med seboj zelo sorodni. Projekt LIFE Lynx je v zadnjem letu delovanja. V zadnjih šestih letih je 11 partnerskih institucij iz petih držav uspešno izvedlo številne ukrepe za zagotovitev svetle prihodnosti Dinarsko - JV alpske populacije risa.  V projektu so v Slovenijo in na Hrvaško z mednarodnim sodelovanjem doseljevali rise iz slovaškega in romunskega dela Karpatov ter s tem preprečevali izumrtje naše populacije. 

Zaključna konferenca projekta LIFE Lynx bo potekala 26. septembra 2023 v Zadru na Hrvaškem, kjer bodo med drugim predstavili rezultate projekta na katere so zelo ponosni.

Ali veš?

• Preden je človek začel preganjati evrazijskega risa,  je imel največji areal razširjenosti od vseh danes živečih mačk. Živel je v Evraziji od Atlantika do Tihega oceana severno od Himalaje.
• Risa uvrščamo v red zveri in družino mačk. Poleg evrazijskega risa, ki ga gojimo tudi v ZOO Ljubljana, poznamo  še iberskega risa (Lynx pardina), ki je razširjen na Prirenejskem polotoku ter kanadskega (Lynx canadensis) in rdeče rjavega risa (Lynx rufus), ki sta razširjena v Ameriki. 
• Ris je specializiran plenilec, ki lovi predvsem tiste živali, ki jih lahko obvlada, pri čemer uravnava številčnost populacije svojega plena. 
• V naravi je po obliki in velikost telesa praktično nemogoče razlikovati med risom in risinjo. 
• Ris ima dolge noge, prednje so krajše in močnejše od zadnjih, kratek rep, velike šape. Zanj so značilni čopki daljših čvrstih temnih dlak na konici uhljev ter bolj ali manj izrazite temne pege po telesu, po katerih se medsebojno razlikujejo, podobno kot ljudje po  prstnih odtisih in obraznih potezah. 
• Ris je samotar,  družijo se le v času parjenja. Izjema je samica, ki skrbi za mladiče do naslednjega parjenja.