Photo animal
Photo mask
Mladiči črnih štorkelj
12.05.2022

14. maja obeležujemo svetovni dan ptic selivk. Ob tej priložnosti imamo razveseljivo novico – naš par črnih štorkelj ima naraščaj!

Mladiči črnih štorkelj

Črne štorklje (Ciconia nigra) uvrščamo med močvirnike. Živijo v nižinskih močvirnih gozdovih in travnikih, daleč stran od človeških bivališč. Uspešno gnezdijo v okolju, v katerem je dovolj velikih dreves z močnimi vejami in plitvih mokrišč, kjer se prehranjujejo brez motenj s strani človeka. V Sloveniji gnezdijo v Krakovskem gozdu, na Ljubljanskem barju, Cerkniškem jezeru, ob Murski Šumi ter v dolini Soteske pri Kamniku. Par štorkelj si iz vej zgradi zelo veliko gnezdo, v katerega samica znese do 5 belih jajc in jih vali do 36 dni. Starša mladičem v kljunih prinašata hrano in vodo, dokler ti v starosti okoli 71 dni prvič ne poletijo.

Črne štorklje se prehranjujejo z ribami, pupki in drugimi dvoživkami, ki jih ujamejo z dolgim močnim kljunom. Hrano iščejo v plitvih vodnih površinah, ki so lahko do 15 km oddaljene od gnezda. Pozimi njihov plen zaradi nizkih temperatur otrpne, zato se pred zimo selijo v južne kraje. Črne štorklje so odlični jadralci. Pri tem se zanašajo na tople zračne tokove, ki nastajajo nad kopnim, zato Sredozemsko morje prečkajo preko ožin. Štorklje iz vzhodne Evrope se selijo preko Gibraltarja, štorklje iz zahodne Evrope pa preko Bosporja ter Sicilije. Letijo z iztegnjenim vratom in tako jih lahko v letu ločimo od čapelj, ki imajo vrat pokrčen.

Črne štorklje zelo dobro vidijo. Njihove oči so usmerjene naprej, okoli njih pa imajo značilno rdečo liso. Te ptice od začetka kljuna do konca repa merijo do 100 cm, razpon njihovih peruti pa meri do 155 cm. Tehtajo do 3 kg. Dolge noge, vrat in kljun jim omogočajo, da ne zmočijo perja, ko brodijo po vodi in iščejo hrano. Na prsih imajo posebna peresa, ki jih imenujemo mazilni puh. Peresa neprestano rastejo, njihovi vršički pa se drobijo v prah, ki ga ptice s kljunom raznašajo po perju, da ga ne premoči voda.

Kadar spijo in počivajo, stojijo na eni nogi, drugo pa pokrčijo in spravijo pod perut. Med počitkom nogi menjavajo. Živijo tudi do 18 let.


Črna štorklja je na IUCN rdečem seznamu uvrščena med najmanj ogrožene vrste, marsikje pa je lokalno ogrožena. V Sloveniji jo uvrščamo med ranljive vrste, na srečo pa se zadnja leta število parov povečuje. Velikost populacije je ocenjena na 40 do 60 parov.
Črne štorklje ogroža človek, ker zaseda in spreminja njihovo naravno okolje. Pri tem izsekava gozdove za razvoj kmetijstva in industrije ter gradi jezove, zato imajo črne štorklje vedno manj prostora za gnezdenje in prehranjevanje. Zaradi kmetijske dejavnosti in onesnaževanja so ogrožena tudi njihova prezimovališča v Afriki.

Vrsto gojimo v številnih živalskih vrtovih, članih Evropske zveze živalskih vrtov in akvarijev (EAZA), vodi pa se tudi rodovna knjiga, da ne prihaja do parjenja v sorodstvu. Pri razmnoževanju črnih štorkelj smo uspešni tudi v ZOO Ljubljana, saj jih razmnožujemo že vrsto let.
V letalnici par črnih štorkelj prebiva skupaj z jato kvakačev. Samec se je izlegel v ljubljanskem živalskem vrtu leta 2015, samica, ki se je izlegla leta 2016, pa je k nam prišla iz živalskega vrta Zagreb. Strokovnjaki so jima na drevesu postavili ogrodje gnezda, ki sta ga ptici dodatno izpopolnili z vejami. Samica je letos v gnezdo izlegla jajca in jih uspešno valila, saj so oskrbniki konec aprila v njem opazili mladiče. Starša sta zelo skrbna; samica naraščaj greje, samec pa jim prinaša hrano.


Črne štorklje v ZOO Ljubljana so vajene obiskovalcev, vendar so že po naravi bolj plahe od belih štorkelj, še posebej v času gnezdenja. Obiskovalce zato naprošamo, da si jih ogledujete samo z oglednih poti in upoštevate, da par štorkelj potrebuje mir za uspešno skrb za svoj zarod.
 


Zanimivost: Najbolj znana črna štorklja v Sloveniji je bil Franček. Franček je bil prva štorklja pri nas, ki so jo strokovnjaki iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije v okviru raziskav ekologije črne štorklje leta 2014 spremljali s pomočjo GPS telemetrije. V Slovenskih goricah so nanj namestili GPS oddajnik, ki ga ni prav nič oviral pri vsakodnevnih opravilih. Tako so mu lahko sledili in izvedeli, da je uspešno gnezdil in vzredil štiri mladiče, za katere je plen iskal ob reki Mur. Po gnezdenju je odletel najprej na Madžarsko, nato pa čez Jadransko morje v Italijo, od tam na Sicilijo in čez Sredozemsko morje v Tunizijo. Črne štorklje večinoma prezimujejo v podsaharski Afriki.