Photo animal Photo animal
Photo mask

Gepard Acinonyx jubatus

Animal record badge

Najhitrejša žival na kopnem

Gepard

REKORDER: Gepard je znan kot najhitrejši sesalec. V šprintu na kratke razdalje, ko se požene za plenom, lahko dosega hitrost čez 100 km/h. Proizvajalci avtomobilov mu zavidajo izvrstne pospeške, saj lahko gepard v treh sekundah doseže hitrost 96 km/h – nekako tako kot Formula 1 Maclaren.

 

Hiter kot veter

 

Gepardovo telo je ustvarjeno za hitre pospeške in hiter tek. V tem močno odstopa od ostalih mačk in v marsičem spominja na ustroj hrtov. Ima izjemno prožno hrbtenico. Velike nosnice, veliko srce in pljuča, mu omogočajo, da dobi dovolj kisika pri sprintu. Kremplje ima stalno iztegnjene in jih ne more upotegniti tako kot druge mačke. Pri teku mu nudijo dober oprijem. V 5 sekundah pospeši na 100 km/h. Teče lahko s hitrostjo do 120 km/h. Na plen plane iz zasede, iz razdalje 30 metrov in ga v 20 sekundah dohiti. Pri tem preteče razdaljo okoli 170 metrov. Z zadnjimi močnejšimi nogami se pri sprintu odriva. Z repom lovi ravnotežje, ko pri veliki hitrosti spreminja smer.

 

 

Spoznaj in obišči
Šprint gepardov

Zmotno je mišljenje, da ju v živalskem vrtu ne moremo videti v vlogi sprinterjev. Da bi obiskovalcem prikazali eno največjih posebnosti teh mačk, ustrezno skrbeli za njuno kondicijo ter jima popestrili bivanje, so njuni oskrbniki v ZOO Ljubljana razvili poseben sistem za vadbo. Gre za predelavo LURE naprave za trening hrtov in elektromotorja za kolesa, s pomočjo katerega geparda lahko tečeta po razgibanem terenu. Po tleh ograde poljubno nameščamo posebne količke, okoli katerih napeljemo vrvico z vabo. Vrvica je povezana s posebnim mehanizmom za hitro vlečenje vrvi. Vaba po tleh potuje s hitrostjo do 85 kilometrov na uro, geparda pa ji s šprintom sledita. Pot vrvice spreminjamo, da se ne naveličata igre, saj se hitro učita. Šprint traja do 7 sekund, sledi nagrada. Na ta način spodbujamo njune miselne sposobnosti, ju mišično krepimo ter ohranjamo v primerni telesni kondiciji.

Srečaj svojo NAJ žival

Na tem programu lahko geparda obiščeš in si ju ogledaš iz oči v oči. Preko mreže ju lahko hraniš s kosi mesa, saj sta navajena na obiskovalce in se jim rada približata.

Oskrbnik za en dan - pomagaj oskrbeti geparda

Z oskrbnikom si ogledaš ogrado, sledi gepardov, njuna ležišča. Pomagaš očistiti ostanke hrane in iztrebke. Oskrbnikom ju pomagaš nahraniti in spoznaš njune navade. Pobožati se ne pustita, saj nista udomačena, lahko pa ju opazuješ čisto od blizu preko stekla ali mreže.
Kako za njih skrbimo
Pregled ograde

Vsak dan oskrbniki pregledajo ograjo ograde, preverijo električnega pastirja, odstranijo iztrebke in ostanke hrane ter preverijo delovanje loput. Geparda premeščamo v različne prostore preko loput, ki se odpirajo od zunaj, tako da se geparda z oskrbniki nikoli ne znajdeta v istem prostoru. Staro ogrado tigrov smo obnovili in prilagodili bivanju novih živali. Za razliko od tigrov, gepardi pozimi potrebujejo ogrevan notranji prostor, ki smo ga postavili ob rob ograde. Prvi notranji prostor imenujemo kar dnevna soba. Spredaj je veliko razgledno okno, skozi katerega lahko obiskovalci tudi pozimi opazujejo geparda. Del tal te sobe je ogrevan, v njej imata dvignjen lesen podest, na katerem rada družno poležavata. Prav to pa gepardi, tako kot vse mačke, najraje delajo, skupaj kar 20 ur v dnevu. V notranjem prostoru imamo še dodatna dva ločevalna prostora ter kletko za fiksacijo, kot se strokovno imenuje. S kliker treningi ju navajamo, da se tudi v tej kletki dobro počutita in nista v stresu. V njej ju lahko veterinar pregleda, pogleda njune zobe, vzame kri iz repa in podobno. Pri tem ju ni potrebno uspavati zaradi preprostih posegov, reden nadzor in kontrola teže ter ocena telesne kondicije pa tako potekajo redno in mimogrede, ko sproščeno prehajata skozi zožen koridor fiksacijske kletke, kjer je tudi tehtnica.

Pestra prehrana

Sven in Svea tedensko pojesta dobrih 29 kilogramov hrane. Na njunem jedilniku so miši, podgane, kunci, piščanci, prepelice, kokoši, drobnica ter goveje, divjačinsko in konjsko meso ter po potrebi mineralno vitaminski dodatek za mesojede živali. Gepardi pravzaprav jedo živali, torej svoj celoten plen, in ne le mesa. Tudi koža, kosti, hrustanci, dlaka in perje so, čeprav so večinoma neprebavljivi, namreč zelo pomembni za zdravje prebavil, ker mehansko spodbujajo dobro delovanje črevesja in so zato nujne sestavine njunega obroka. Mali plen, kot so miši, podgane, prepelice in kunci, pojesta v celoti, vključno s kostmi in notranjimi organi, ki so zakladnica vitaminov in mineralov. Pri večjem plenu pa se najprej lotita mišičnine, ki je zanju glavni vir energije.

Optimalna teža

Geparda redno tehtamo in ocenjujemo njuno telesno kondicijo, temu pa prilagajamo količino obroka. Pri ocenjevanju telesne kondicije živali gre za ocenjevanje količine podkožnega maščevja na podlagi opazovanja zunanjosti posameznih delov telesa: vzdolž vratu, področja vihra, reber, področja za ramenskim sklepom, vzdolž hrbta, izraženost kolčne grče in zamaščenosti korena repa. Osnovni cilj ocenjevanja je vzdrževati optimalno kondicijo, torej da žival ni presuha in ne predebela, kar veliko pripomore k zdravju živali. Zlasti debelost je zaradi prekomernega hranjenja zelo pogosta pri mačkah v živalskih vrtovih. Pri nas uporabljamo lestvico ocen od 1 do 5, pri čemer je ocena 3 optimalna kondicija, oceni 1 in 2 pomenita, da je žival presuha, oceni 4 in 5 pa, da je žival predebela. Naša geparda imata oceno 3, torej sta v optimalni telesni kondiciji.
Naravovarstvo v ZOO
Izobraževalna vloga

Geparde gojijo v 83 ZOO-jih, in sicer 152 samcev in 141 samic. Na leto se povprečno skoti 38 mladičev v 11 živalskih vrtovih v Evropi. Leta 2013 smo iz ZOO Boras pripeljali mlad par - brata in sestro. Namenjena sta izobraževanju naših obiskovalcev, ne razmnoževanju.
Osebna zgodba iz ZOO
Brat in sestra

Geparda smo pripeljali iz živalskega vrta Djurpark Boras, na jugu Švedske. Djurpark Boras slovi po več kot trideset letni vzreji gepardov. Zanje imajo postavljeno prostorno ogrado ob savani, v kateri sobivajo skupaj z nosorogi. Prav v tej ogradi sta se skotila naša geparda Sven in Svea. Ker bi transport z letalom skupaj s prestopanjem trajal 48 ur, smo se odločili, da bomo geparda prepeljali po cesti. Tako je geparda čakala 1.700 km oziroma 20 ur dolga pot. Potovala sta vsak v svojem boksu, vendar sta se med potjo lahko videla in ovohavala. Zagotovili smo jima tudi potrebno vodo, hrano in zračenje. Na rednih postankih smo spremljali njuno počutje. Žal pa se je pot v Ljubljano nepričakovano zapletla, ko je približno na polovici poti, sredi noči in neurja, zatajila elektronika avtomobila. Po prevozu vozila do najbližjega servisa in do odprave napake prihodnji dan, smo ves čas vztrajali ob gepardih, saj ju nismo smeli pustiti brez nadzora. Takoj po prihodu v ZOO Ljubljana sta bila nameščena v notranje bivališče, ki mu pravimo kar ''dnevna soba''. Ko sta se privadila na novo domovanje, oskrbo, osebje in rutino, smo ju izpustili v zunanji prostor.
Osebna izkaznica
Ime:
Svea
Rojstno ime:
Svea
Datum rojstva:
31. 07. 2011 ZOO Boras na Švedskem
Prihod v ZOO Ljubljana:
19. 6. 2013
Opis:
Ime:
Sven
Rojstno ime:
Sven
Datum rojstva:
31. 07. 2011 ZOO Boras na Švedskem
Prihod v ZOO Ljubljana:
19. 06. 2013
Opis:

Sven je večji in težji, ima širšo glavo in vrat. Najlažje pa ga ločiš po temnejših dlakah na ramenih in vzdolž hrbta.

Sven ima na glavi daljše dlake, Sveina "frizura" pa je kratka in gladka.
Svea pogosto leži na dvignjenem deblu in opazuje obiskovalce.
Rada ležita skupaj na višjem delu ograde, kjer se medsebojno negujeta.
Nove predmete v ogradi skupaj raziščeta.
OGLAS SPONZORJA/POKROVITELJA ŽIVALI
TUDI TI POSTANI POKROVITELJ
(link na trženje igrač, enrichmenta ipd)