Neka velika tuja ptica

Izvor besede noj ni dokončno pojasnjen. Slovenska beseda je prevzeta iz hrvaške in srbske besede “noj”, kar naj bi v narodnih pripovedkah in narečjih pomenilo “neko veliko tujo ptico”. V 19. stoletju so začeli s tem imenom poimenovati noje. Beseda morda izvorno izhaja iz starocerkvene slovanščine, v kateri podobno zveneča beseda pomeni “krilati lev”. Rodovno ime struthio pomeni v latinščini “noj”, vrstno ime camelus pa pomeni “kamelji”, verjetno zaradi dolgega vratu in sposobnosti življenja v sušnih predelih z malo vode.

Zdravilna nojeva mast?

Ponekod v Afriki se ljudje namažejo z zmesjo nojeve masti in rdeče okre; takšna mešanica naj bi bila duhovom prednikov zelo prijetna. Nojeva mast naj bi bila tudi simbol prerojenja; vojščaki so si z njo mazali razbolene mišice, uporablja pa se tudi proti artritisu.

V Somaliji verjamejo, da nojeva mast zdravi celo AIDS in diabetes. V kulturi Sanov (na zahodu bolj znanih kot Bušmani) nojevo jajce predstavlja močan afrodiziak, na Daljnem vzhodu pa to velja za zmlete nojeve kosti. Sani so nojem pripisovali tudi nadnaravne moči in kot del ritualov oponašali nojev ples.

Je človeško srce lahko lažje od nojevega peresa?

V mitologiji starih Egipčanov je bilo nojevo pero simbol boginje reda, harmonije in pravice, Maat. Pero se tako pojavlja v prizorih posmrtne sodbe, ki se je odvijala v Maatini dvorani. Ko je človek umrl in se znašel pred bogovi, da bi mu sodili, ali je vreden, da vstopi v večnost, so dali na eno stran tehtnice njegovo srce, na drugo pa nojevo pero. Če srce ni bilo omadeževano z grehi, je bilo lažje od peresa in duša je lahko vstopila v egipčanska nebesa.

Nojevo jajce kot amulet

Nojevo jajce naj bi imelo v starem Egiptu tudi vlogo amuleta, hkrati pa je simbol božanske moči, iz katere je vzniknilo življenje na Zemlji in simbol vstajenja in nesmrtnosti. Nojeva jajca so zato v starem Egiptu pogosto dajali v grobove bogatih ljudi.

Noj se pojavlja tudi v Svetem pismu. V 3. in 5. Mojzesovi knjigi Bog naroča Izraelcem, katere živali so nečiste in se jih ne sme jesti. Med njimi je tudi noj. Na podrobnejši opis noja naletimo v Jobovi knjigi, ko Bog razodeva Jobu svoje znanje.

Viktorijanski časi

V viktorijanskem času je bila bela značilna barva otroških pogrebov, zato so dame ob takšnih dogodkih nosile bele rokavice in belo nojevo perje.

Glava v pesku

V pravljicah in risankah lahko vidimo noje, ki glavo tiščijo v pesek. Pa noji to počnejo tudi v resničnem življenju? Seveda ne, saj ima noj nosnici na kljunu in bi se, če bi svoj kljun tiščal v pesek, zadušil.

Risane upodobitve

V starem Egiptu so z nojevim peresom upodabljali boginjo vesoljnega reda, Maat.

Noji nastopajo v Disneyevi risanki Levji kralj (1994), kjer jih jahata Simba in Nala v pesmi "I just can’t wait to be king".

Glavno vlogo imajo v nekoliko manj znani angleški risanki The ostrich (1949), kjer dva noja raziskujeta egipčanske hieroglife.