Gorske živali

V naravi jih najdemo na pobočjih Alp do 3200 m nadmorske višine. Čez dan se zadržujejo nad gozdno mejo, v skalovju in nizkem rastju, ponoči pa se radi spustijo v gozd in se tam hranijo.

Rastlinojedi alpinci

Kozorogi se hranijo predvsem s travami in zelišči, pa tudi s poganjki, listjem in lubjem. V zimskih mesecih se pogosto spuščajo v nižje lege, kjer je manj snega in je rastlinska hrana lažje dostopna.

Mladiči že dan po kotitvi sledijo samicam po strmem skalovju

Čez leto živijo samice z mladiči v skupinah po 10 do 20 živali, samci pa so samotarji ali se združujejo v manjše skupine. Pozimi nastopi paritvena sezona in samci se pridružijo samicam. Da si pridobi pravico do parjenja s skupino samic, mora samec najprej odgnati tekmece. To počne z zastraševalno držo in, če to ne zaleže, tudi z dejanskim spopadom z rogovi. Brejost traja 5 do 6 mesecev, nakar samica običajno skoti enega mladiča. Mladič je zelo samostojen in že dan po kotitvi spretno sledi samici po strmem skalovju. Kozorogi spolno dozorijo v enem letu, a se prvič parijo šele pri dveh ali treh letih.

Rogarji

Kozoroge uvrščamo med sodoprste kopitarje, natančneje med votloroge. Votlorogi ali rogarji (družina Bovidae) so najštevilčnejša družina sodoprstih kopitarjev, mednje prištevamo vrste goveda, ovc, antilop in drugih rogatih živali. Rogovi votlorogov so, kot že ime pove, votli; ne odpadajo in navadno rastejo vse življenje. Najožji sorodniki alpskega kozoroga so drugi kozorogi in koze (sistematski rod Capra). Med njimi je na primer vijeroga koza (C. falconeri), ki ima značilne zavite rogove, druge vrste divjih koz in tudi vse udomačene koze.