Gozdno domovanje

Evrazijiski risi v naravi poseljujejo predvsem gozdna okolja, vse od listopadnih do mešanih in gorskih gozdov. Živijo v velikem delu Rusije in Centralne Azije ter delu Evrope, a na njihovo razširjenost močno vpliva prisotnost in dejavnost ljudi. Tako so bili risi v preteklosti iztrebljeni v mnogih evropskih okoljih, tudi našem. V Sloveniji so nato leta 1973 ponovno naselili rise s Slovaške, ki pripadajo podvrsti karpatski ris. Danes živi v Sloveniji majhna populacija risov na območju dinarskega bukovo-jelovega gozda.

Samotarski lovci

Evrazijski ris pleni predvsem parkljarje, na primer srne, jelene in gamse, redkeje pa lovi tudi polhe in druge manjše živali. Ris je samotarski lovec, ki svoj plen zalezuje ali lovi iz zasede in ga nikoli ne preganja, če prvi naskok ne uspe. Žival ugrizne za vrat tako, da ji pregrizne hrbtenjačo ali stisne sapnik. S plenom se nato prehranjuje več dni in ga pogosto skrije ter se kasneje večkrat vrača k njemu, dokler ne porabi vsega užitnega tkiva uplenjene živali. Dnevno potrebuje odrasel ris okoli 2 kg živalske hrane, kar pomeni, da letno ulovi okoli 60 do 70 kosov divjadi.

 

Kratka srečanja

Paritvena sezona evrazijskih risov je med februarjem in aprilom. V tem obdobju je posamezna samica plodna le nekaj dni in se pari samo z enim samcem, samci pa lahko v eni sezoni poiščejo tudi več samic. Ko se srečata samec in plodna samica, ostaneta nekaj dni skupaj in se v tem obdobju večkrat parita, nato pa se razideta. Samice običajno kotijo maja, in sicer enega do pet mladičev. Mladiči so ob kotitvi težki le okoli 300 g in so najprej skriti v brlogu v votlem drevesu ali skalni razpoki. Kasneje spremljajo samico na lovskih pohodih in se od nje učijo loviti. V naravi lahko evrazijski risi doživijo tudi do 17 let, a jih zelo veliko pogine v prvih letih življenja.

 

Natančna delitev na podvrste še ni dorečena

V ljubljanskem živalskem vrtu lahko vidite evrazijsko vrsto risa, natančneje podvrsto karpatski ris (Lynx lynx carpaticus). Evrazijske rise namreč razvrščamo v vsaj 6 podvrst, a natančna delitev trenutno še ni dorečena. Najbližji sorodniki evrazijskega risa so seveda druge vrste risov. Kanadski risi (Lynx canadensis) živijo na mrzlem severu Severne Amerike, rdečerjavi risi (Lynx rufus) živijo v toplejšem, centralnem delu Severne Amerike, Iberski risi (Lynx pardinus) pa so močno ogroženi in živijo na iberskem polotoku. Rise sistematsko uvrščamo med zveri, v družino mačk (Felidae), njihovi sorodniki so na primer divje in domače mačke, pume, leopardi in karakali.